Pomanjkanje učiteljev skozi oči učitelja

Spremljam dogajanje v vzgoji in izobraževanju, predloge šolskih oblasti za reševanje pomanjkanja učiteljev in razmišljam … V tem zapisu izhajam iz lastne izkušnje štiridesetletnega poučevanja matematike (na osnovni šoli) in fizike (na osnovni in na gimnaziji). Na osnovni šoli sem poučeval 19 let, na gimnaziji pa 21 let.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko sem stopil na pot učitelja matematike in fizike, je bila situacija podobna današnji, tudi takrat je primanjkovalo učiteljev, še zlasti mojega profila. V tistem času so se odgovorni zavedali problematike in so jo reševali tako, da so potencialnim učiteljem poleg zaposlitve ponudili stanovanje, tudi če ti niso imeli dokončane izobrazbe ali so imeli izobrazbo z drugega, tj. nepedagoškega, področja (npr. elektro ali strojni inženir bi poučeval fiziko ali matematiko). Ti »nepopolni« učitelji so dobili zaposlitev za določen čas pod pogojem, da pridobijo ali dopolnijo svojo osnovno izobrazbo z ustreznimi pedagoškimi vsebinami. Zavedati se namreč moramo, da odlično poznavanje snovi predmeta, ki ga poučujemo (npr. strojni, elektro inženirji dobro poznajo fiziko) ni dovolj, pomembno je tudi, kako jo podajamo. Za dobro poučevanje mora biti učitelj ob strokovni podkovanosti na svojem področju tudi metodik in didaktik za predmet, ki ga poučuje.

Leta 1976 sem z nedokončano izobrazbo postal učitelj matematike in fizike v osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku. Tedaj so na tej šoli iskali dva učitelja in oba sva poleg službe dobila tudi kadrovsko stanovanje. Ker so v sedemdesetih in na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja matematiko in fiziko poučevali učitelji brez ustrezne izobrazbe, je na problematiko tedanja Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Oddelek fizika, odgovorila z organizacijo dopolnilnega študija fizike (t. i. študij ob delu). Namenjen je bil tistim, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, tistim z nedokončano izobrazbo in tistim s končano (samo) prvo stopnjo. Fakulteta je pripravila program, organizirala študij in tem študentom ponudila možnost, da so se vključili v štipendiranje, in sicer tako, da so bili zaposleni za polovični delovni čas, razlika do polne plače pa je bila štipendija. V ta program sem se sam vključil kot predmetni učitelj matematike s fiziko. Takoj, ko sem diplomiral ob delu in si pridobil naziv prof. fizike, sem dobil ponudbo za poučevanje fizike v Kopru, poleg delovnega mesta je bilo učitelju zagotovljeno tudi trisobno kadrovsko stanovanje. Na podlagi lastne izkušnje menim, da bi se s ponudbo kadrovskih stanovanj, z ustreznim dopolnilnim študijem in ustreznim sistemom štipendiranja, dalo vsaj delno urediti pomanjkanje učiteljev.

Druga pomembna naloga je ustvariti vzdušje v družbi, v katerem je poklic učitelja spoštovan in cenjen. Učitelj mora biti strokovno dobro podkovan, slediti mora aktualnosti svojega predmeta in biti avtonomen, ne sme se vsak vtikati v njegovo strokovnost. Pri tem pa je pomembno dvoje: Skozi študij mora bodoči učitelj pridobiti kvalitetno znanje s področja, ki ga bo poučeval, in s pedagoško-andragoškega področja (odlično poznavanje metodike, didaktike, specialne didaktike predmeta poučevanja, pedagogike idr.). Med študijem mora bodoči učitelj pridobiti tudi znanja s področja socialnih in psiholoških vsebin. Tu mislim na to, da bo moral znati v razredu primerno reagirati, če bo prišlo do nasilja, da bo prepoznal učenca, ki je zašel v mamila, da bo opazil, da učenec prihaja iz nasilnega okolja in da bo prepoznal nadarjenega učenca. Pomembno je, da učitelj vse to zazna in da po potrebi na situacijo opozori pristojne službe na šoli in/ali zunaj nje. Če učenec/dijak zaupa učitelju kakšen oseben problem, potem je dobro, da učitelj ve, kako reagirati, in zna svetovati, kam naj se obrne učenec.

Učitelj mora imeti spodbudno strokovno okolje, da bo na svojem področju ažuren in ustvarjalen. To pomeni, da se naprej izobražuje (tj. doseže višjo stopnjo izobrazbe), da ima možnost doktorirati, da piše strokovne članke (npr. za publikacije, kot so Fizika v šoli, Kemija v šoli ali Vzgoja) in da se udeležuje strokovnih srečanj in seminarjev. Učitelj mora imeti možnosti za aktivno sodelovanje na kongresih doma in v tujini, obiskovanje sejmov in poletnih šol, ki so posvečene novim trendom poučevanja (npr. Didacta), aktivno sodelovanje na različnih dogodkih, kot sta Science on stage in Slovenski festival znanosti. Učitelj mora ljubiti svoj predmet, mora ga posvojiti in poučevati z navdušenjem. Šolsko okolje bi moralo učitelja spodbujati, da z nadarjenimi učenci izpelje kakšno raziskovalno nalogo. Danes so možnosti, da učitelj z učenci/dijaki naredi zahtevnejše raziskovalne naloge v sodelovanju z univerzami. Samo nekaj primerov: Srečko gre v vesolje (Šolski center Srečko Kosovel, Sežana), Vič gre v vesolje in Vič gre v morje (gimnazija Vič, Ljubljana), Moja raziskava eksoplaneta WASP – 19b z GoChile (Prva gimnazija Celje), Merjenje oddaljenosti kefeid tipa Delte Ščita z GoChile (Srednja šola Slovenska Bistrica), Projekt GoChile – moja raziskovanja vesolja GoChile (Osnovna šola Hajdina). Navedel sem samo nekaj primerov, ki jih bolje poznam, seveda pa to niso edini primeri zanimivih raziskovalnih nalog. Ob tem še pojasnilo: GoChile je izobraževalni, nekomercialni projekt, ki ga vodita Univerza v Novi Gorici in slovenska astronomska revija Spika. Teleskop je nameščen v Čilu na jugu puščave Atacama na nadmorski višini 1560 metrov; upravlja pa se z njim iz Slovenije. Poleg tega se učitelji veliko ukvarjajo s pripravo učencev na razna tekmovanja in srečanja, organizirajo različne tabore.

Nujno moram poudariti, da dobra volja, veselje, entuziazem in ustvarjalnost niso dovolj. Če učitelj nima podpore vodstva šole, kolektiva in širše okolice (npr. staršev, Zavoda za šolstvo, pristojnega ministrstva, občine), kmalu vse zamre. Učitelj s svojim delom lahko napreduje v mentorja, svetovalca in svetnika. Pri tem pa bi moral pravilnik o napredovanju v nazive biti osredotočen na to, kako učitelj s svojim ustvarjalnim delom razvija razmišljanje in ustvarjalnost učencev. Pomembno je, da učitelj razvija svoje talente in tako postaja ustvarjalen. Vodstvo šol in ustrezno ministrstvo pa ne bi smelo pozabiti na finančno vzpodbudo.

Ob koncu naj dodam … Sam sem šel skozi vse faze in zato sem se počutil, da sem ustvarjalen učitelj.

Boris Kham, prof. fizike