Z mesta ministra za visoko šolstvo bo Gregor Golobič odstopil 4. junija, torej dan pred usodnim referendumom o pokojninski reformi. Golobičev odstop “dan prej” je pravzaprav napoved “deja vu”.
Spomnimo, maja 2004 je Golobič napovedal prav tako odstop z mesta predsednika sveta LDS. Takrat je napovedal in odstopil tik pred parlamentarnimi volitvami, 2. oktobra 2004, na dan volilnega molka. Skratka, nič novega, že videno.
/ … /
Ko je predsednik Türk pred velikonočnimi prazniki končno spregovoril o vladni krizi, je v uglajenem slogu artikuliral ljudske šankovske analize, češ, če bi mu ustava dopuščala to možnost, bi on že razpustil parlament. Tako je šel navidezno proti politični levici in potegnil z desnico, dejansko pa je nastopil zoper politiko v celoti. Zoper levico in desnico. Če so vsi nekredibilni, ima možnost političnega preživetja tudi Gregor Golobič.
/ … /
Nekdanji predsednik države Milan Kučan je avtorju teh vrstic po svojih kanalih sporočil, da “ni zadovoljen s potekom dogodkov” in da “ne gre za njegove, ampak Biščakove scenarije.” Tudi generalni sekretar stranke Zares Bogdan Biščak se je pohvalil, da je “Golobičev predlog” odstopa Pahorja, Kresalove in Golobiča njegova ideja, ne pa Kučanova.
/ … /
Kučanov krog si ne želi predčasnih volitev, ki bi jih levica evidentno izgubila, Zares (Golobič) pa bi zanesljivo zapustil parlament. Da je temu res tako, dokazujejo najnovejši nastopi mnenjskih voditeljev Kučanovega kroga (Vlado Miheljak, Miha Kovač, Grega Repovž, Spomenka Hribar), ki so odločno proti predčasnim volitvam in pridigajo nekaj novega. “Čas je za nekaj novega,” pravi Miha Kovač.
/ … /
Ker tudi Pahorjeva stranka Socialnih demokratov ne naredi nič proti Pahorju, … Kučan, Türk in Golobič stopnjujejo neformalne pritiske na Pahorja, naj vendarle odstopi. Na vse strani.
Po eni strani bizarni predlogi a’la Spomenka Hribar, naj koalicija za predsednico vlade izvoli profesorico ekonomije Majo Makovec Brenčič, najnovejšo spremljevalko nekdanjega sanatorja Elana Petra Lampiča, bivšega intimnega spremljevalca Mance Košir, ki prav tako podpira premiersko kandidaturo Maje Makovec Brenčič.
Po drugi strani tednik Mladina skoraj uradno napove vrnitev evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika na mesto predsednika vlade.
Naši viri govorijo tudi drugače. Obstajal naj bi celo obratni scenarij, po katerem bi vodenje vlade po padcu pokojninskega referenduma prevzel Danilo Türk, kar je že pred nekaj meseci namignil Žurnal24. Danilo Türk naj bi bil menda sprejemljiv za Socialne demokrate, za razliko od Janeza Potočnika (brez glasov največje stranke vladne koalicije se praktično ne more zgoditi nič, še najmanj pa to, da bi sedanji državni zbor lahko izvolil novega predsednika vlade iz politične levice), in stranko DeSUS. Po tem scenariju bi Türk odstopil z mesta predsednika države, na predsedniške volitve pa bi se podal nihče drug kot evropski komisar Janez Potočnik. Funkcijo predsednika države pa si Potočnik menda kar želi, pravijo naši viri.
Kaj bo torej storil premier Borut Pahor?
Če bo izgubil petojunijski referendum o pokojninski reformi, jo bo Pahor mahnil v državni zbor. Po zaupnico, ki jo bo najverjetneje tudi dobil. Potrebuje namreč “samo” 47 poslanskih glasov, le-ti pa se predvsem bojijo za svoje poslanske službe. In to na tajnih volitvah, kjer je vse mogoče.
Več: Pozareport
