Pred prazniki je izgledalo, da je predsednik vlade Borut Pahor potegnil dve potezi, ki bi utrdili – tudi na straneh Časnika že izraženo mnenje – da gre za trenutno daleč najbolj razumnega politika na levici: ni se uklonil – zelo slabo argumentiranim – pritiskom za razrešitev Barbara Brezigar in dosegel je, da se je finančni minister odrekel svojemu svetovalcu Dragu Isajloviću.
Po orkestriranem medijskem napadu in ultimatu LDS daje predsednik vlade spravljive signale, a vsaj kar zadeva Brezigarjevo bo težko obstal na sredini med zahtevami jastrebov in svojim preteklosti večkrat izraženim stališčem.
Nikoli nisem prav razumel, kaj neki lahko nekdanji uslužbenec SDV svetuje kompetentnemu univerzitetnemu profesorju ekonomije in finančnemu ministru. Da se je omenjeni profiliral prav z vlogo v aretaciji Janeza Janše res tudi pri najbolj naivnih vzbudi zarotniška ugibanja – že zaradi tega je dobro, da je Drago Isajlović odšel in to je Borut Pahor, voditelj SD očitno razumel.
Težje posledice utegne imeti spor med pravosodnim ministrom in vrhovno državno tožilko. Četudi odmislimo vsa politična ozadja, spor nikakor ne krepi zaupanja v pravno državo – zaupanja, ki smo ga v Sloveniji še kako potrebni. Poleg tega je povzročil Barbari Brezigar veliko osebne in profesionalne škode, ki pa ne bo prizadela le nje, ampak tudi Slovenije.
Prav lahko si namreč predstavljamo, da je poigravanje s pravno države pri nas bilo tisto, ki je – ob asistenci politično motiviranih šepetalcev – spodbudilo nastanek razvpite finske dokumentarne oddaje in sprožitev preiskave na Finskem, preiskave, katere konec je bil že dolgo napovedovan, pa še sedaj ni pripeljal do obtožnic.
Ni težko prislovnično transparetnih severnjakov (če je finska družba res plačala podkupnine, potem vendarle tudi severnjaki niso tako neskorumpirani) prepričati, da v postkomunistični državi, ki je – gledano iz finske perspektive – tam nekje na Balkanu, predsedniki vlad sprejemajo podkupnine, da bi si nabrali za pokojnino. Nemara v tej obskurni deželi še pokojninskega sistema nimajo, se je morda porodilo v kaki glavi. Stereotipi o vzhodnjaško-južnjaški kupljivosti, revščini, kaosu in mračnih poslih so živi tako, kot so bili pred širitvijo Evropske unije.
Zato pa je toliko bolj strašljiva »neznosna lahkost« s katero so slovenski prišepetovalci v Slovenijo priklicali finske kriminaliste in novinarje. Zunanjepolitično škodo oz. škodo za podobo Slovenije na Finskem in drugod bo zelo težko popraviti s še tako privlačno turistično promocijo: nekdaj neznana bivša jugoslovanska republika je zdaj Fincem bližja zaradi ene same teme. Nam, navdušenim bralcem slovenskih prevodov Paasillinijevih šaljivih romanov pa se je ta lepa dežela zamerila ne glede na to, na kateri strani smo v tej aferi: njena jara kača preseda že levim in desnim.
Poigravanje s pravno državo – v zadevi Patria ali pri gonji zoper Barbaro Brezigar – Sloveniji povzroča notranjo in zunanjo škodo. Bo predsedniku vlade to uspelo preprečiti?
Foto: Jason Morrison, SXC
