Parodija skorajda ne bi mogla biti večja. Avtor prvega zemljevida slovenskih dežel in goreč domoljub po rodu sploh ni bil Slovenec, pač pa Kočevski Nemec. Rodil se je leta 1824 v Kočevski Reki. Rojen je bil v bogati trgovski družini in njegov oče je veljal za enega najbogatejših Kranjcev.

Leta 1866 so bratje Kozler kupili Cekinov grad v Ljubljani in v neposredni bližini ustanovili pivovarno, iz katere se je razvila današnja Pivovarna Union. Peter je študiral pravo in ga dokončal na Dunaju V politiko je stopil že leta 1848, ko je v revolucionarnem letu postal član društva Slovenija. Skupaj z Antonom Globočnikom je bil prav on tisti, ki je določil barve slovenske zastave. V letu revolucije se je vrnil v Ljubljano in si prizadeval za Zedinjeno Slovenijo. Za politični program, v katerem naj bi bile dežele, poseljene s Slovenci, združene v eno politično celoto pod žezlom Habsburške monarhije.
Daljnoviden politični program, ki pa se v času monarhije ni uresničil.
V začetku leta 1852 je Kozler pripravil bakrorez zemljevida slovenskega ozemlja, a v tem času je bila revolucija že v zatonu in konservativne sile spet nazaj v sedlu. Vojaška oblast mu je zaplenila iztise in plošče ter ga obtožila “hudodelskega kaljenja javnega miru”. Kozlerju so v nadaljevanju gradivo vrnili, a leta 1853 natiskani zemljevid prepovedali razširjati. V javnost je tako zemljevid prišel s precejšnjim zamikom, a bil v nadaljevanju še dvakrat ponatisnjen.
Pogled na zemljevid nam hitro pokaže vso razmetanost našega naroda po avstrijskih pokrajinah. Z rdečo črto so očrtane meje našega narodnega ozemlja, ki pa se nahajajo na avstrijskem Primorju, Kranjski, Štajerski, Koroški in Ogrskem Prekmurju.

Po vrnitvi je z Dunaja je Kozler služboval v Ljubljani in v nadaljevanju na Avstrijskem Primoskem. Leta 1856 je postal notar v Sežani in prevzel očetovo trgovino na Dunaju. V letu 1867 je bil izvoljen v deželni zbor Kranjske, nato pa še dvakrat ponovno izvoljen. Kandidiral je tudi v državni zbor na Dunaju, a mu izvolitev ni uspela. Kot rojen gospodarstvenik je bil član številnih stanovskih združenj, a kot gospodarstveniki se bratje niso najbolj izkazali. Že po njegovi smrti je bila pivovarna likvidirana in se v današnji podobi razvila z drugimi lastniki.
Umrl je leta 1879 in po stoletju in pol spomin na slovenskega politika in domoljuba počasi drsi v pozabo. Ostal pa nam bo v spominu po svojem zemljevidu. Še danes se spominjam trenutka izpred štiridesetih let, ko sem se v času slovenske pomladi sprehodil mimo knjigarne na Bežigrajskem dvoru v Ljubljani. Prodajalka je v izložbi pravkar nalepila na steno Kozlerjev Zemljevid slovenskih dežel z letnico 1853. Od takrat so minila že desetletja, a zemljevid in spomin na slovenskega politika še vedno visi na moji steni.