Izraženo v slengu se zadnje čase sprašujem: Kaj dogaja? Odgovor: nič! Vedno mi je bilo zoprno, če sem se moral ponavljati, nič manj pa tudi, če slišanemu, prebranemu ali videnemu modrovanju in vsakovrstnemu »nakladanju«, o tem kaj je ali je bilo treba storiti, ni sledila konkretna akcija. Danes v Sloveniji ni pozitivne akcije!
Leva politična opcija zna stopiti skupaj in rada poudarja: »Pozabimo preteklost, glejmo naprej«, in gre v akcijo za uveljavitev svojih interesov z angažiranjem oblastnih struktur, medijev in vzpodbujanjem sebi naklonjenih civilnih iniciativ. Če je potrebno tudi z lažmi in prevaro. Da je tako brezsramno ravnala komunistična stran v preteklosti, imamo dovolj dokazov in izjav politikov tistega časa. In ljudstvo je naivno nasedalo in še naseda, kot kažejo rezultati volitev po osamosvojitvi. Pa desna? Prvič sploh ni organizirano povezana in je razglašena tako po vprašanju vrednot kot glede prioritet. Njeni predstavniki po raznih srečanjih modrujejo o pravični družbi, poštenju in sestavljajo zahteve, peticije in deklaracije za kratkoročne cilje brez »revolucionarnega» poziva k zrušitvi lažnive in prevarantske morale dedičev preteklega zločinskega režima. Ugledni govorniki, ki želijo biti neopredeljeni, idealistično in naivno pričakujejo, kako se bo vse uredilo samo po sebi na neki višji ravni demokratičnega »dogovarjanja« med brezštevilnimi civilnimi združenji in političnimi strankami, saj smo vendar v civilizirani EU. Pri tem zanemarjajo in pozabljajo, da pri nas še vedno prevladuje balkanska miselnost in jugonostalgija, in da brez aktiviranja, propagande in ozaveščanja širokih množic z njim primernimi načini udarnega izražanja nezadovoljstva s stanjem v državi, ki se z oživljanjem simbolov pregrešne preteklosti pogreza v kaos lastnega propada, ne bodo spremenili nič. Klin se s klinom izbija, a drugi mora biti iz »dobrega« lesa in brez »grešnih« grč.
Zato trdim in sem prepričan, da razdrobljenost, zamerljivost, malenkostnost, brez pozitivnega udarnega cilja trenutnih desnih strank in civilnih združenj, ki ne znajo stopiti skupaj, nima perspektive za spremembo družbe v pozitivno smer. Ujeti smo v balkansko boljševistično miselnost koruptivnosti, ko je iskanje ugodnosti in privilegijev na račun drugih in bodočih rodov življenjski stil, življenje v okviru rezultatov svojega dela, odpoved in žrtvovanje pa nekaj zavrženega. Da desni opciji danes manjka udarni cilj je dokaz DEMOS, ki brez jasnega cilja osamosvojiti Slovenijo znotraj vseh strank DEMOS-a, ob silovitem, zvitem in poniglavem nasprotovanju levih sil, tega cilja ne bi nikoli dosegel. V tem času potrebujemo ponovno akcijski in udarni cilj za vrnitev pozitivnih vrednot vseh strank in gibanj, ki jim je mar domovina in blagor državljanov. Ustavimo levico, ki jim tega ni mar in onemogočimo ponovno ustavljanje desnice.
Bojim se ravnanja iz preteklosti po razpadu DEMOS-a, ko so nekatere stranke stopile v »kolaboracijo« z levo politično opcijo in sem zato izstopil iz stranke na dan podpisa koalicijske pogodbe za Drnovškovo vlado. Nikoli prej in nikoli pozneje nisem bil več v nobeni stranki. Takrat se je namreč pokazala vsa zvitost in pretkanost levih sil, da se ponovno vrne na oblast in nadaljuje svoj pogubni pohod uničevanja vsega pozitivnega kar je v preteklosti premogel slovenski narod.
Nisem v stanju in tudi ne znam izraziti primernega udarnega cilja in slogana. Prepričan pa sem, da imamo dovolj sposobnih mlajših ljudi za izbor cilja in slogana, ki bi animiral domoljube in ljudi dobre volje ne glede na status in nacionalno poreklo, čeprav vemo, da je zaresnih Slovencev v Sloveniji malo in da smo »okuženi« z lagodnostjo preživetja, ki včasih v teh krajih ni bila ravno vrednota, ampak prej skromnost, odpoved, premagovanje, poštenje in delavnost ter vernost. Upam, da me za to trditev kdo ne bo obtožil šovinizma in nacionalne nestrpnosti ter vzbujanja sovraštva do drugače mislečih, kot so me v osemdesetih letih zaradi kritike Titove politike celo zaprli.
Ervin A. Schwarzbartl, Domžale
Foto: Flickr
