Ustavno sodišče je odločilo. Referendum o Družinskem zakoniku bo. To je potrditev tega, kar je zahtevalo več kot 60.000 podpisnikov peticije za družino in pravice otrok in tega, kar je zahtevalo več kot 27.000 podpisnikov pobude za razpis referenduma.
Odločitev ustavnega sodišča pritrjuje trditvam, da v primeru istospolnih porok ne gre za človekove pravice. Odločitev, da ne gre za človekove pravice je bila pričakovana, kajti mednarodni dokumenti nikjer ne govorijo, da so države dolžne sprejeti poroke istospolnih v svoj pravni red.
Primeri iz tujine pritrjujejo ustavnemu sodišču, da ne gre za človekove pravice
Primerov, ki temu pritrjujejo, je veliko. Vzhodnoevropske države, kot so Madžarska, Poljska, Bolgarija in tudi nekatere druge že v sami ustavi pojmujejo zakonsko zvezo kot zvezo moškega in ženske. Srednjeevropski državi, Švica in Liechtenstein, sta o istospolnih porokah odločali na referendumu in to ni bil noben problem.
Če pogledamo ameriško celino, večina ameriških zveznih držav z ustavo ščiti zakonsko zvezo med možem in ženo. V Čilu je novembra 2011 ustavno sodišče z veliko večino potrdilo, da zakonodaja priznava izključno zakonsko zvezo med moškim in žensko, ter zavrnilo poroke istospolnih.
Večina držav sveta porok istospolnih ne priznava, držav, ki to priznavajo je le manjše število. Da je tu na mestu previdnost, se zaveda tudi Svet Evrope, ki se ne opredeli do tega, da so države dolžne vpeljati takšne poroke v svoj pravni red. Članice se namreč zavedajo, da bi to postalo nepravično sredstvo pritiska nad temi, ki zagovarjajo poroko med moškim in žensko.
Pet glasov je dovolj za referendum
Pet glasov ustavnih sodnikov je bilo dovolj, da so se ustavni sodniki odločili, da pri referendumu ne gre za človekove pravice ter da se referendum dovoli. Kar bode v oči je število glasov za referendum.
V kolikor ne gre za človekove pravice se poraja vprašanje, zakaj je za referendum glasovalo samo pet ustavnih sodnikov. V kolikor bi slovenski ustavni sodniki imeli v obziru res samo človekove pravice, bi moral biti rezultat precej bolj krepko v prid referendumu. Kako da temu ni bilo tako?
Mediji govorijo o tehničnih vidikih odločitve, s tem, da je ustavni sodnik dr. Ernest Petrič že pred odločanjem nakazal, ter to potrdil s svojim odklonilnim ločenim mnenjem po glasovanju, da problem vidi v tem, da ustavno sodišče posega v zakonodajni postopek, kar ni najboljše.
Vsi se strinjajo, da je referendum potreben
Petrič opozarja na 21. člen ZRLI, ki je po njegovem problematičen z vidika delitve oblasti. Pooblastilo – poseg v zakonodajni postopek – je ustavnemu sodišču dano z zakonom, ne v ustavi. Če bi ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost 21. člena ZRLI, kar sam prima facie meni da bi, bi moral ustavodajalec sam smotrno urediti pravico do referenduma tako glede dopustnosti referenduma sploh, kot tudi glede njegove uporabe kot posebne faze v zakonodajnem postopku.
Pa vendar, če se po eni strani se vsi strinjajo, da je referendum potreben, nam po drugi strani rezultati glasovanja ne kažejo ravno takšne slike. Lahko da so v sami proceduri sive lise, lahko tudi kaj drugega. Vendar, v duhu pozitivnega pristopa k referendumu, bi človek vsekakor pričakoval več glasov za, kajti referendum je najvišji izraz ljudske volje.
V nasprotnem primeru bi lahko takšna razlaga odklonilnega mnenja lahko pomenila tudi to, da je zakonodajalec opravil svoje, tisti, ki odločajo o referendumu, pa za to niso poklicani, menijo da ga ne potrebujemo, oziroma je po njihovem celo bolje, da ga ni.
Zakonska zveza med odločitvami sodnikov in glasom ljudi
Takšen način odločanja me spominja na odločanje o vprašanju zakonskih zvez v ZDA. Poroke istospolnih so bile v ZDA sprejete v primerih, kjer ljudje o tem vprašanju niso mogli glasovati, ampak so o tem odločali sodniki ali poslanci, saj procedura sprejemanja zakonov ni omogočala odločanja o tem vprašanju na referendumih.
In obratno. Kjerkoli v ZDA so ljudje na referendumu glasovali o ustavnih dopolnilih, ki so definirala zakonsko zvezo kot zvezo med možem in ženo, so s tem vedno uspeli.
Dopolnila v 30 ameriških zveznih državah so bila sicer različnih oblik, zanje je skupaj glasovalo v povprečju 63 % ljudi. Podobno podporo zaščiti zakonske zveze med enim možem in eno ženo je pokazalo tudi merjenje javnega mnenja maja leta 2011 s strani Public Opinion Strategies.
Pričakovana nasprotovanja
V luči takšnih načinov odločanju o načinu zakonske zveze in ob upoštevanju tesnega izida glasovanja je popolnoma razumljiva jeza, nezadovoljstvo in nasprotovanje zagovornikov istospolnih porok ob odločitvi ustavnega sodišča.
Ob samo malo drugačnem razmerju sil v ustavnem sodišču, bi razlogi o poseganju v zakonodajno področje ali drugi proceduralni razlogi, tehtnico za odločitev lahko prevesili v drugačno smer. Pritiski in negativni komentarji, ki so jih po odločitvi izrekli zagovorniki zakona, so bili dovolj zgovorni. Zato ne bo presenečenje, če bo odločanje o tej zadevi še kdaj prišlo pred ustavno sodišče.
Medijsko ustvarjanje javnega mnenja
Dodatno so burni odzivi zagovornikov zakonika že del njihove referendumske kampanije. Pravzaprav so odzivi samo nadaljevanje ustvarjanja javnega mnenje, v smislu, da so sprejemljive samo poroke istospolnih.
Če se spomnimo opazke nekdanjega ameriškega veleposlanika Johnnyja Younga o jasni naklonjenosti slovenskih medijev levosredinski opciji, takšno ustvarjanje javnega mnenja za zagovornike predloga zakona pomeni dokaj lahko nalogo. Določene kulturne elite, ki zasedajo nekaj procentov populacije, lahko s svojo močjo, povezavami in ljudmi, določajo kdo in kako sme o tem vprašanju govoriti, ter tako močno vpliva na javno mnenje.
Le tako je možno prepričati tudi tiste, ki mislijo mogoče drugače, a si to ne upajo izreči na glas in sledijo to kar trdijo mediji. Marsikdo, ki teh zadev v celoti ne pozna, bo temu tudi sledil.
Moč zagovornikov referenduma
Zato je za zagovornike zahteve, da otrok potrebuje očeta in mamo, prava sreča, da obstaja možnost referenduma. Če ljudje vedo kaj čutijo, če vedo kako poteka družinsko življenje, kako je vsak izmed staršev nujno potreben, ter kako je za dober zakon potrebna različnost moškega in ženske, so že na pravi poti.
V referendumskem spopadu, kjer bodo na eni strani določene elite, ki imajo močan vpliv na medije, ter na drugi strani ljudje, bo referendum za predlagatelje uspešen, ko bodo ljudje spregovorili s svojim osebnim zgledom ter z vsakdanjim pričevanjem o tem, kako vsak otrok potrebuje očeta in mamo in kako je to najbolj ključno vprašanje.
Foto: arhiv Časnika
