Če zaradi dopustov niste na tekočem, kaj se je zadnja dva oziroma tri tedne dogajalo na politični sceni, vam sporočam, da se Miro Cerar pogaja s sindikati glede nove koalicije. Slednji balinajo s parlamentarnimi stranki oziroma z njihovimi predlogi, vse skupaj pa spominja na farso. Z (ne)podporo sindikatov je v Sloveniji težko vladati, ne glede na to, da ne zastopajo niti polovico delovne sile v Sloveniji. Kako nesposoben si, je nepomembno (primer vlade AB), je pomembno samo, da so sindikati zadovoljni.
Učitelji krščanskega nauka
K cerkvenim očetom bo odslej treba prištevati še Gorana Lukiča in Jožeta Mencingerja, oba očitno fena papeža Frančiška. Prvi je pisal Mateju Toninu v Mladini, drugi med pismi bralcev v Delu. Mencingerju verjamem, da mu je dolgčas in da kot aktivni upokojenec prebira krščanske knjige in spremlja papeža Frančiška, seveda selektivno. Vmes je hotel še pomodrovati srbskemu premierju, ki pa mu je v zahvalo povedal nekaj krepkih. Pri Lukiču je treba stvar še malce premisliti.Glede na to, da je junija podal odstopno izjavo in da bo konec avgusta zapustil »prve bojne vrste«, so krščanski učitelji na Slovenskem prav zares lahko v skrbeh. Ker so pri boju za delavske pravice sindikati popolnoma neuspešni, delavci velenjskega rudnika in delavci Gorenja so namreč morali pripraviti splošno stavko mimo nesposobnih sindikatov, pa je kakršna koli skrb odveč.
Ni dovolj, da ima ime socialna, morala bi biti titovka
Postavimo si osnovno vprašanje: koga ščitijo sindikati? Odgovor: delavce. Mar tisti, ki bi imeli korist od socialne kapice, niso delavci, ali njih sindikat ne ščiti? Očitno ne, tako kot je Desus postal samo stranka dela upokojencev, ki se umešča na levico. Ker so se boju za socialno kapico pridružili tudi gospodarstveniki, saj si želijo razvoja in zaposlitve visoko kvalificirane delovne sile, so jim sindikati poslali sporočilo, »naj razvojne lenobe ne skrivajo za socialno kapico«. Hmmm, gospodarstveniki, v sindikatovem diskurzu grabežljivi zeleni možici, ki delajo vse samo zaradi dobička, se torej sedaj skrivajo za razvojno lenobo, od katere sami nimajo prav ničesar. Če že kaj, potem samo škodo. Ampak dobro, sindikatom tega ne gre zameriti, ker niso lastniki kapitala, če odštejemo njihovo solastništvo Delavske hranilnice, kjer ima direktor več kot 200.000 evrov letne plače.
Trenutno vsi delodajalci plačujejo enak odstotek prispevkov za plače. Socialna kapica pa bi omejila absolutno vrednost navzgor. Kaj imamo od tega in v katerem grmu tiči zajec? Oglejmo si primer ob prispevku za zdravstveno blagajno, ki znaša 6,36 % od bruto plače. To pomeni, da nekdo z minimalno bruto plačo 789,15 € prispeva v zdravstveno blagajno 50,19 €, nekdo s plačo 1498,52 € prispeva 95,31 € in nekdo s plačo 3464,74 € prispeva 220,26 €. (glej tabelo). Po prepričanju sindikata gre za enakost, vendar ali gre res za enakost, če nekdo vplačuje 50 evrov, nekdo pa 200 evrov ali več za popolnoma enako storitev. Vzemimo banalen primer (gre za primerjavo storitev): v restavraciji bi za nedeljsko kosilo tisti z minimalno plačo plačal 12 €, tisti s 3500 plače pa 48 €. Ali za storitev pri frizerju, z minimalno plačo bi plačali striženje npr. 15 €, tisti s 3500 € plače pa 60 €. Vse po logiki, kdor ima več, naj več tudi plača. Razlika med temi tremi storitvami je v tem, da imaš v gostinstvu in frizerstvu na izbiro različne ponudnike, medtem ko imamo v zdravstvu monopol. S socialno kapico, če ji hipotetično določimo omejitev na 3000 € (Nsi, kot njen največji politični zagovornik, o številki ni govorila, številko okoli 3000 evrov so podali gospodarstveniki), pa to pomeni, da tisti s plačo 3464,67 € v zdravstveno blagajno ne bo več prispeval 220,26, ampak 190,8 evrov. Torej bo samo s področja zdravstva njegova neto plača višja za 30 evrov, pri tistih z večjo plačo pa toliko več. S tem pridobimo konkurenčnost plač znotraj prostega delovnega trga Evropske unije. Tako bi zadržali najboljše kadre, ki odhajajo v tujino. Poleg pogojev dela je seveda prva stvar višina plače. Mogoče bi celo obrnili trend v svoj prid in k nam privabili kadre iz tujine, kar bi zagotovo bil minipotres v Sloveniji. Saj imamo najboljši izobraževalni sistem na svetu in neki tujec pač nima pojma o slovenski stvarnosti. Hkrati bi se vsaj deloma povečala potrošnja in nekaj od te rasti bi se vsekakor steklo nazaj v državno blagajno. V medijih se je operiralo s številkami čez 200 milijonov evrov izpada socialnih prispevkov, če se kapica uzakoni za 3400 evrov plače. Izračuni so iz časa Pahorjeve vlade in upam, da niso sad istih matematikov, ki so vladi AB izračunali oz. predvideli, koliko se bo nabralo od višjega davka itd., ker se povsod krepko ustrelili mimo. Ne smemo pozabiti, da bi tako pridobili delovna mesta, torej še dodatni prihodek v blagajno. Nihče pa ne izračuna, koliko državo stane vsak visoko izobražen kader, ki zapusti Slovenijo po tem, ko je država v njegovo izobraževanje vložila že ogromne vsote denarja. Zakaj sindikati o tem nikoli ne govorijo? Ostro so proti kapici, pri SD pravijo celo, da gre za bogataško kapico. Sedaj je bogat že vsak, ki ima, ne vem, 2000 evrov plače. Potem sodi v to korito tudi centralni komite sindikatov. Izpad prihodkov socialne blagajne bi lahko pokrili, npr. z neučinkovitimi, milijonskimi in pajdaškimi subvencijami namenjenim »perspektivnim« podjetjem, bolj učinkovitim javnim naročanjem, bolj učinkovitim javnim sektorjem itd.
Izstaviti račun
Dragi sodržavljani in sodržavljanke, kdaj bomo sindikatom izstavili račun? Zaradi zaviranja razvoja Slovenije, zaradi zaviranja kakršnihkoli strukturnih reform itd., namreč. Žal rešitve za pretrganje takšnega gordijskega vozla niso na vidiku. Nova vlada bo očitno vlada statusa quo. Najsposobnejši (ne izobraženi, tukaj je velika razlika) kadri odhajajo v tujino, med njimi največ mladih. In ne drži, kar je v Večerovi kolumni dejal Luka Mesec, da »bežijo preprosto zato, ker ne dobijo niti službe za 800 evrov«. Se opravičujem, ampak vrhunski kadri nastanejo kot posledica izobraževanja + mnogo samoiniciative, odrekanj (predvsem časovnih) ter ogromno vlaganja v lastno znanje. Če Mesec misli, da bi kak inženir sprejel delo za 800 evrov, medtem, ko dobi npr. delavka Centra za socialno delo, ki dela kot negovalka za starejše na domu, okrog 700 evrov plače, potem ima, kakor za mnogo drugih stvari, nerealen pogled na svet. Đilasove besede, zapisane v Novem razredu, so žal še danes aktualne: »Demagogija in napačno prikazovanje razmer sta neizogibni značilnosti komunističnih voditeljev, ker so prisiljeni obljubljati najidealnejšo družbo in ‘odpravo vseh oblik izkoriščanja’«. Tudi delovnih mest se najde nekaj, vendar je problem v tem, da se do njih pride po 11. božji zapovedi: zveze in poznanstva. Klasičnemu primeru smo bili priča pred nekaj dnevi pri kadrovanju Katje Špur (kandidirala na listi SD leta 2011) na mesto svetovalke izvršnega direktorja Medameriške razvojne banke. Upam, da KPK in inšpekcija opravita svoje delo. Prekleti »jenkiji«, za vse so krivi v mainstream medijih, samo ko imajo prosto delovno mesto, bi pa vsak zbežal tja. Da, tudi iz socialističnega raja pod Triglavom.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
