
Naša javna RTV je ob smrti dr. Jožeta Mencingerja slovenski javnosti predstavila njegovo najpomembnejše sporočilo. Vsak državljan bi ga moral poznati, politiki in novinarji pa ga ljudstvu dodatno pojasniti. Pokojni dr. Jože Mencinger je torej na RTV v oddaji dejal: »Dejstvo je, da je Slovenija v 30 letih zapravila vse premoženje, ki ga je prej socialistična Slovenija v 30 letih zgradila.«
Dr. Jože Mencinger je dal dovoljenje za krajo
Reporter, št. 1, 4. januarja 2016:
»Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
Usodna in pogubna izjava »pedagoga naroda« dr. Jožeta Mencingerja! Vse dokler se ne bodo akademiki, politična elita, stroka in javnost jasno opredelili do te izjave bivšega rektorja Univerze v Ljubljani, »pedagoga naroda«, prvega gospodarskega ministra samostojne Republike Slovenije, člana SAZU dr. Jožeta Mencingerja, ki jo je Gospodarski vestnik dvakrat namenoma objavil, leta 1996 in 1998. V Sloveniji ni morale niti pravne države, potrebnih za razvoj, ki temelji na ustvarjalnem delu in zaslužku, ki ga prizna legalen trg.
Vse dotlej bodo vsakršno plenjenje in nelegalno bogatenje in izsiljevanje imeli še naprej realno možnost, država, demokracija in večina državljanov pa bodo vedno bolj na meji eksistence.
Slovence nas bo lahko le sram, če bodo sodržavljani zaradi slovenske vzvišene moralne inertnosti in licemerja, predvsem elite, jedli travo. Krivi pa bodo še naprej seveda predvsem drugi.
Družbena lastnina le kot privid za navadne državljane
Dr. Jože Mencinger, pravnik in ekonomist, bivši rektor Univerze v Ljubljani, je v tej izjavi jasno povedal, da skupne družbene lastnine dejansko ni bilo. To je bil le privid za navadne državljane, tudi partizane! Bila je demagogija KP, na kateri je temeljil samoupravni socializem SFRJ, ki zato ni poznal prave odgovornosti, če se lastnini zniža vrednost. To se žal še vedno prakticira, tudi v politiki oz. družbi, tudi v samostojni RS. Za stanje države in njeno mednarodno nazadovanje oz. zaostajanje praktično nihče ne odgovarja.
Volivci pa tega ne vidijo, ampak bolj ali manj slepo sledijo politiki naših.
Čisti partijski proporcionalni volilni sistem brez preferenčnega glasu volivca (zato so poslanske pisarne prazne), kar sicer ni v skladu z ustavo. Ta celo dopušča neodgovornost in onemogoča napredek države.
V samoupravnem socializmu nismo bili lastniki samoupravljavci, ampak avantgarda, torej ZK
V režimu samoupravnega socializma v SFRJ samoupravljavci nismo bili dejanski lastniki skupne družbene lastnine, temveč je bila lastnica skupnega družbenega premoženja dejansko avantgarda naroda, to je Zveza komunistov, edina dovoljena politična stranka. Kot pravi dr. Mencinger, so bili menda lastniki le še direktorji, lojalni privrženci partije. Zato imajo po njegovih besedah direktorji absolutno prednost pri lastninjenju. Imajo torej prednostno pravico, da postanejo lastniki bivšega skupnega družbenega premoženja, podjetij. Direktorji imajo edini pravico, da postanejo lastniki podjetij, kapitalisti. Zato se bodo stroki in politiki oddolžili. To se je v večini primerov tudi zgodilo in se še dogaja.
Pri tem slovenska pravna, ekonomska in podobne stroke ter politika povsem zanemarijo ustavno pravico navadnih državljanov, ta je, da smo po ustavi vsi enakopravni, ne pa da so nekateri več vredni, privilegirani pri lastninjenju. Večini državljanov je tako kršena pravica do ekonomske svobode, kar je poguba za razvoj družbe.
Dr. Jože Mencinger pa je direktorjem priporočal celo oškodovanje družbenega premoženja, če je to potrebno, da dobe »svojo ustvarjeno lastnino – podjetje«.
Mar ni zato oškodovanje bivšega skupnega družbenega premoženja, torej plenjenje podjetij, postalo kar normalno, tajkuni in vsi njihovi strokovni, pravni in politični botri pa nedotakljivi?
Pravna država ne reagira, plenjenje se torej izbrancem splača
Navadni državljani tako sploh niso primerni za lastnike, ne za neposredne ne za posredne, prek delnic?! »Govoriči« pa se o soudeležbi pri dobičku, a se še vedno krati osnovne lastninske ustavne pravice, to je plačevanje zasluženih socialnih prispevkov, kar je v zahodnem kapitalizmu samoumevno in je neplačevanje zato strogo sankcionirano. Pri nas pa je ta regulacija v posmeh oškodovanim delojemalcem!
Pravna država pa samo laja, a karavana gre dalje.
Plenjenje se pri nas torej izbrancem izplača, a za državljane ostane delo, ustvarjenje in varčevanje ter seveda saniranje države. Slovenija zaostaja, državljani ostajajo postranskega pomena, čeprav vse to poplačajo, saj pri nas ne sme nihče odgovarjati za zmote in zablode, izvršene pod parolo »Vse za narod in izkoriščani razred«. Javnost pa se nad divjo privatizacijo, plenjenjem in tajkuni le zgraža, ne spregleda pa, kje je sprega, saj to venomer počno naši.
Mogoče državljani špekulirajo, češ da bodo tudi nam ti naši kaj dali ali dopustili, da bomo tudi mi, mali državljani, lahko državo plenili, ne da bi nam naša oblast kaj storila.
Ali je takšna špekulacija moralna in pravilna?
Zgodovina uspešnih in bogatih držav tega ne potrjuje, nasprotno!
Kako bi takšno družbo naših lahko poimenovali?
Kdaj bo bolje tudi za navadne državljane?
Vprašanje za naše strokovnjake, politike in tudi medije?
Kdaj bo koga sram za vso strokovno in politično nemoralo in demagogijo?