Piše: Jože Hrovat. Vir: Siol. Avtor navaja Machiavellija, ki je zapisal, “da je dober politik tisti, v katerem sta na dovolj posrečen način združeni naravi leva in lisjaka.” V nadaljevanju opisuje, da bi za slovenskega premierja najbrž večina rekla, da pooseblja naravo leva, saj napade nepričakovano, osredotočeno in bliskovito, s čimer je vrgel iz igre že veliko lahkomiselnih nasprotnikov. Je pa po avtorjevo Janša tudi lisjak, saj lev zadnjega volilnega poraza ne bi znal pretvoriti v zmago.
Kolumnist v nadaljevanju ocenjuje, da se na zadnjih proslavah ni ustvarilo sproščenega vzdušja, v katerem bi bilo mogoče voditi konstruktivne pogovore z opozicijo. Podobno je v koaliciji. Ugotavlja, da je tudi v politiki bolje, da imaš manj sovražnikov kot več. Pisec zaključuje, da predčasne volitve ne bi koristile nikomur: ne vladi, ne opoziciji, ne Sloveniji. Avtor ugiba ali opozicija čaka in upa, “da bo aktualni predsednik republike izgubil volitve, kajti v tem primeru bi politična sredina končno dobila človeka, ki ga pravzaprav že vse od Jankovićevega fiaska išče zaman.”
Kolumno zaključi kot jo je začel – z Machiavellijem in navaja velikega Florentinca: “Kdor želi ali hoče preurediti stanje v kakem mestu, pa bi rad, da bi to stanje sprejeli in bi ga na zadovoljstvo vseh lahko obdržali, je prisiljen, da ohrani vsaj senco starih navad; tako se ljudstvu ne zdi, da je spremenil red, dasiravno bi bila nova ureditev docela tuja nekdanji. Ljudje se namreč v splošnem hranijo od tega, kar se zdi, in od tega, kar je; celo več: velikokrat jih bolj vznemirja videz kot tisto, kar dejansko je.”
Več: Siol
