Oče spletnega brskalnika in ustanovitelj enega najbolj uspešnih skladov tveganega kapitala Marc Andreessen pravi, da smo na robu velikega razcveta spletnega novinarstva. V prihodnjih letih mu napoveduje desetkratno rast.
Spletni mediji že dalj časa odžirajo prodajo klasičnih časopisov in drugih tradicionalnih medijev. Spletna orodja, kot sta Blogger in YouTube, ter socialna omrežja, kot sta Twitter in Facebook, so svoje uporabnike spremenili v proizvajalce novic. Hkrati je zasičenost spletnih vsebin razvrednotila delo tradicionalnih in poklicnih novinarjev.
Andreessen trdi, da je prav ta fenomen velika priložnost za preoblikovanje medijskih podjetij.
Večje zanimanje za novice
Medijske platforme, ki počasi uničujejo tradicionalne medije, pravi Andreessen, so povzročile večje prebiranje novic, v primerjavi s pojavom televizije pred tridesetimi leti so ustvarile več bralcev in okrepile navade obstoječih bralcev.
Andreessen celo meni, da količina prebranih novic raste hitreje od števila napisanih člankov – povpraševanje je daleč preseglo ponudbo novic. To pomeni, da je možnost zaslužka večja, mediji pa imajo večje priložnosti za kovanje dobičkov.
Kako pretvoriti zanimanje za novice v denar?
Take napovedi je treba vzeti z dobršno mero previdnosti, ker temeljijo na občutku in željah, ne na jasnem uvidu, kako se bodo stvari dejansko razvijale, svari komunikolog in profesor na rimski univerzi Gregoriana Peter Lah.
Res je, da ljudje več časa namenjamo informiranju prek spleta. Ampak to še ne pomeni, da smo in bomo za to pripravljeni plačati. To je ključna težava vseh novinarskih medijev. Kako zaračunati svoje novinarske storitve na spletu? Kako pretvoriti zanimanje za novice v denar, potreben za delovanje dobrih medijev in novinarjev? Dokler Andreessen ne pokaže novega poslovnega modela, bodo statistike o povečani rabi spleta za medije in novinarje, ki morajo preživeti, ostale “pogača v oblakih”, je prepričan Lah.
S krizo medijev je povezana kriza demokracije
Profesor Lah ključno težavo vidi drugje. “Novinarstvo je neločljivo povezano z razvojem sodobne demokracije. Državljan potrebuje relevantne in preverjene informacije, ki jih lahko posreduje samo avtonomen, profesionalen medij. S krizo teh medijev je povezana kriza demokracije. Poslovni model v 19. in 20. stoletju je lastnikom medijev omogočal dovolj visoke dobičke, da so lahko vzdrževali kakovostno novinarstvo, ki praviloma prinaša izgubo,” pojasni Lah.
“Z deregulacijo, senzacionalizmom in internetno revolucijo pa se je medijski trg razdrobil, vsak medij ima manjši kos pogače, kot ga je imel pred desetletji, dobičkonosnost je manjša, zato so tudi tisti lastniki, ki želijo ohranjati kakovosten medij, v vedno večjih finančnih škripcih. Splet sicer vsakemu človeku omogoča, da je novinar, a kaj koristi, če njegov glas ne pride do ljudi ali če je njegov prispevek pristranski, nezanesljiv. Vprašanje se torej glasi, kako obračunati zanimanje ljudi za relevantne in kakovostne novice. Kako med raznovrstnimi mediji pozitivno ločevati v korist tistih, ki nudijo kakovostno vsebino?” se še sprašuje komunikolog z rimske Gregoriane.
Več lahko preberete na PlanetSiol.
