P. Frankl, Finance: Kaj v javnem sektorju grdo diši

Javni sektor naj začne odpravljati neumnosti, birokracijo, in potem bo vse v redu.

Javni sektor je demotiviran, mladi ne morejo napredovati, plače se ne višajo, vse pogostejše so take tožbe. Nekatere zaposlene v javnem sektorju naj bi bilo sram priznati, da ne delajo v podjetju, saj jih ves čas obkladajo, da so pijavke. To so težave, a prepričan sem, da so silno redki tisti, ki javnemu sektorju jemljejo pravico do obstoja, in da marsikdo sploh ne razume, kaj je tisto, kar »gospodarsko« Slovenijo najbolj moti. In to kljub temu, da je »gospodarska« Slovenija razočarana, da vladi ni uspelo kaj dosti prihraniti pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja.

1. Zelo nesimpatična značilnost »negospodarske« Slovenije je po mojem mnenju njen zelo močni miselni okvir, ki bi ga lahko označili kot miselnost »to mi pripada«. Poglejmo recimo izjavo ekonomista Aleksandra Aristovnika. V intervjuju za Mladino med drugim v oči bode njegov odgovor na vprašanje, kako je občutil krizo: »Če v času krize ne bi napredoval iz naziva docenta v izrednega profesorja, bi bil še zdaj v istem plačilnem razredu kot leta 2008.« Poznam ogromno ljudi, ki jim je kriza odžrla velik del prihodka in niti ne pomislijo na to, da jim nekaj preprosto pripada – recimo to, da plača preprosto mora naraščati.

2. Zanimiv je pogled slovenskega levičarskega patriota, ki v svojih tekstih in intervjujih, posvečenih zgodovini in politični misli, po navadi biča tako imenovani neoliberalizem. Božo Repe, ravno tako v Mladini, ko govori o pomanjkanju slovenske suverenosti, pove, da je bilo slovensko približevanje EU polno simbolnih servilnih dejanj, opustitev prostocarinskih prodajaln …

Gospoda Repeta lahko razumem, da je bilo zanj zaprtje tovarne sladkorja v Ormožu servilno dejanje, ni mi pa jasno, kaj je po njegovem mnenju bilo narobe z zaprtjem djutifrijev – ne nazadnje so prav ti eklatanten simbol neoliberalizma – kdor gre čez mejo, lahko kupi viski, ne da bi plačal davek … Kako gre to skupaj s preganjanjem neoliberalizma? Logika: če je neoliberalizem »naš«, če je lev, je to O. K., če pa ni povsem »naš«, če je tuj in tudi če sploh ni »neoliberalizem«, je pa hudičevo seme? V redu je, če pivovarni predvsem z državnobančnim denarjem in celo ob pomoči Janeza Janše kupi Boško Šrot, če se Telekom za dober denar prodaja Nemcem, je pa to grozno?

Več lahko preberete v Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.