Resolucija o slovenski zgodovini in spravi

Na občnem zboru 21. marca 2015 smo zbrani člani društva Nova slovenska zaveza obravnavali stanje pravne države in napredek slovenskega naroda v postopku končanja državljanske vojne in doseganju sprave. V letu, ki zaznamuje 70 let … Beri dalje

Tudi na Primorskem smo imeli revolucijo!

Vsi enaki, vsi enakopravni?

Fašistični častnik Paride Mori je umrl za »obrambo svetih meja matere Italije«. Za koga pa so umrli številni nesrečniki, ki so bežali iz »socialističnega raja« v »gnili kapitalizem«!? Velja se spomniti, da je nekdanja JLA, ki je do leta 1991 »branila« meje SFRJ, prebežnike lovila do konca. Ob tem so vojaki pogosto uporabili strelno orožje. Zadnji prebežnik je bil obstreljen sredi junija 1991, le par dni pred osamosvojitvijo Slovenije.

J. Možina, Slovenski čas: Mora in iluzija

Menda nikoli doslej v moderni dobi »mi ostali« nismo bili tako osupli in razočarani nad tem, kar se nam ponuja kot slovenska stvarnost. Šokirani smo nad padcem kulturne ravni, osnovne politične spodobnosti, nad oportunizmom posameznikov … Beri dalje

Jaz sem … Huda jama

V dneh po tragediji v Franciji mi je pisal moj sodelavec in prijatelj Yves, še vedno v šoku zaradi nesmiselnega pokola v Parizu. Seveda sem mu izrekel svojo podporo in obsodil nepojmljivi izbruh nasilja; tega … Beri dalje

O dveh skušnjavah po pokolu v Parizu

Trenutek, ko pariške ulice še smrdijo po smodniku in je kri žrtev na stenah uredništva tednika Charlie Hebdo še sveža. Nas pa prevevata globoka žalost in zgroženost spričo nasilnega sovraštva, ki ga širijo zamaskirani napadalci. Poboj novinarjev in policistov, sredi evropskega velemesta in pri belem dnevu, na zavest Evropejcev deluje podobno, kot je napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon deloval na Američane.

A. Tomažič, Pogledi: (R)evolucija v Romuniji? II.

Inštitut za proučevanje komunističnih zločinov in spomin na romunsko izseljenstvo (Institutul de Investigare a Crimelor Comunismului şi Memoria Exilului Românesc) ima sedež v mnogo lepšem delu Bukarešte. Taksist opozori na zabavno naključje: v tem predelu … Beri dalje

Nestrpnost do religije = ogrožena svoboda vseh

Če evropski kristjan spregovori o kristjanofobiji, bo veliki razsvetljenski svet odvrnil, da pač vsak svoje brani in da vsak sebe najprej vidi kot žrtev, pa da so evropski kristjani, zlasti katoličani, nevrotično razdražljivi ter zakrknjeni … Beri dalje

Podobe v naših glavah

Nobenega naravnega ali državnega zakona ni, ki bi Slovencem prepovedoval, da bi bili v prometu vljudni in umirjeni; ki bi policistom prepovedoval, da pri uveljavljanju predpisov uporabljajo zdravo pamet in dobrohotnost; ki bi novinarjem in nam vsem zapovedoval, da na svet gledamo izključno cinično in negativno. Problem Slovencev ni v tem, da smo taki, kot smo, in da so razmere take, kot so.

Zakaj (travmatične) zgodbe dedkov vnukov ne zanimajo?

To vprašanje je danes zelo aktualno, in kakor se morda čudno sliši, je vprašanje preživetja. Starejše generacije, ki so okusile krivice druge vojne in zlagana socialistična desetletja po njej, bolj kot kdajkoli iščejo sogovornika, razumevanje in olajšanje, toda teh ni in ni od nikoder. Trenutne razmere v družbi in politiki marsikoga od starejših ljudi utrjujejo v prepričanju, da nikoli ne bo drugače.

Za osvoboditev iz primeža anonimnih grobišč

V skladu z minimalnimi etičnimi standardi je potrebno nemudoma pristopiti k dokončni osvoboditvi slovenske zemlje iz primeža več sto anonimnih, neoznačenih in celo neodkritih in neraziskanih grobišč, ki so razsejana po celem državnem ozemlju. Po desetletjih ideološko zapovedanega molka in prikrivanja moramo zagotoviti žrtvam izkop.