J. Letnar Černič, Ius-info: O nesmiselnosti zla

Zakaj se lahko totalitarni režimi desetletja ohranjajo na oblasti? Zakaj običajni ljudje tako skrbno, pedantno in nepopustljivo sodelujejo pri njihovem delovanju in izvrševanju hudodelskih odločitev, čeprav so te že na prvi pogled nesmiselne? Španski El … Beri dalje

Med Molohom in Kristusom

Kaj je glavna pridobitev v desetletjih totalitarnega režima? To, da se nekdaj opevani slovenski narodni značaj spreminja. Zastrupljajo ga prikrit zločin, pritisk molka, iznakaženi jezik, virtualna resničnost, gosta mreža ovaduštva, neprestana sistematična laž, ideološka propaganda in naposled nemajhno kolaboriranje z režimom.

Dolžnost države do žrtve

Marsikdo je že dejal, da sprave pri nas nikoli ne bo in družbene okoliščine do zdaj žal temu kar pritrjujejo. Sam pa sem prepričan, da bomo enkrat dosegli stopnjo demokracije, ki bo to omogočila. Za zdaj ostaja, da so posledice vojne in revolucije, ki sta odprli razsežnosti nečloveškega ravnanja, uveljavljali ne-vrednote kot laž, prevaro, nasilje, nespoštovanje osebe in njene lastnine, trajno pohabile družbeno in osebno zavest.

Po nekdanjih poteh nedolžnih žrtev

Julijski dan je. 2014. Med dežjem in soncem. Kapelica na desni, na levi kozolec. Takoj zatem gručasta vas. Pevno. Cerkev na sredi. Nato kolovoz. Nadaljujemo peš. Bogdan, Janez, Mile in jaz. Tiho. Povsem tiho po … Beri dalje

Manfred Deselaers: “Ko me vprašajo, kje je bil Bog v Auschwitzu …”

Kaj se je torej zgodilo z ljubeznijo v življenju Rudolfa Hössa, poveljnika Auschwitza, je postalo moje osrednje vprašanje v knjigi. Čutil sem, da to moram narediti, kajti če nima smisla govoriti o Bogu v Auschwitzu, potem nima smisla govoriti nikjer drugje. In kako naj govorim o Bogu, če moja vera tukaj ne deluje?

Siol.net: “Odpustiti ne pomeni pozabiti”

Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov Žrtvam, ki so morale desetletja živeti dvojno življenje, ki niso mogle živeti s svojo vestjo, prepričanjem ali vero, pripada vsaj opravičilo države, je ob spominski slovesnosti dejal Jože Plut. … Beri dalje

Nezaceljena narodova bolečina

Vsi umrli si zaslužijo spoštovanje do tega, da so živeli. Prekinjeno življenje, ko bi te osebe lahko še gledale drevesa, reke, jezera, hribe, ter se družili z drugimi ljudmi. Vsega tega za njih ni. To kar mi uživamo, je bilo njim odvzeto. In to samo zaradi logike totalitaristične ideologije.

Ima diskriminacija res barvo?

Namesto produktivnega vedenja in motivacije po izboljšanju lastnih sposobnosti nastajajo številne statusne skupine, ki jih druži opredelitev »jaz sem žrtev diskriminacije« in ki kar kličejo po še več tozadevne diskriminacije. Na koncu postane diskriminacija vsako vedenje, ki ni skladno s pričakovanji tovrstnih »žrtev diskriminacije«.

R. Bider, Radio Ognjišče: Spominske trojke

V tednu pred enajstim julijem so bile tudi pri nas najbrž mnoge oči uprte v Srebrenico, na spominsko slovesnost ob dvajseti obletnici genocida nad bošnjaškim prebivalstvom. Kakšne misli se utrinjajo Slovencem ob tem? Predstavljam si, … Beri dalje

Izbrisani tudi po smrti

70. obletnica konca druge svetovne vojne, ki je z revolucijo še dodatno poglobila tragedijo slovenskega naroda, pomeni res neke vrste čas skrajnosti, kot je zapisal zgodovinar Hobsbawm. Ne gre le za skrajne ideološke ekstremizme, posebej … Beri dalje

Svet žrtev titoizma in njihovih svojcev

Tematska polja, ki jih pokrivajo vloge, zajemajo najhujše oblike titoističnega nasilja, brezpravja in sistematičnega kršenja človekovih pravic ter diskriminacijo, stigmatizacijo in segregacijo velika dela prebivalstva Slovenije. Prav tako nam odkrivajo preživetveno moč in raznoliko upornost žrtev titoizma, zlasti svojcev tabuiranih žrtev titoizma.

O usodi vojnih zakonov

Družbena moč sil starega režima s tranzicijo iz totalitarnega v demokratični sistem ni bila bistveno prizadeta. Ljudi, ki bi zaradi svojega zločinskega delovanja spadali pred sodišča, so njihovi politični dediči zaščitili in jim ohranili njihove privilegije nedotaknjene. Z vsemi možnimi ukrepi so hoteli ohraniti svojo simbolno premoč – dominantne položaje v javnem spominu, memorialni krajini, prazničnem letu …

Žrtve in grobišča revolucije

Ker obvladujejo člani nekdanje partije tudi v demokratični državi večino medijev in političnih strank, ustvarjajo videz, da se vrača v slovensko družbo novo enoumje. A ta videz je varljiv. Pod glasnim hrupom partizanskih popevk in rdečih zvezd se skrivajo ljudje, ki se bojijo resnice. Zavedajo se nekdanjih zločinov pa tudi, da ne bodo več dolgo kos izzivom novih časov.

‘Vsi smo v.’

V svet verovanja dejstva nimajo vstopa se je lepo izrazil Marcel Proust. Kdor bi to želel, bi se lahko že zdavnaj natančno podučil. Ni problem pomanjkanje virov in literature, ampak pomanjkanje volje. Večina noče slišati nobenega argumenta, ki bi omajal črno-belo delitev sveta, s kakršno je postregla komunistična vera. Tudi kristjani smo prevzeli novo vero. Ta vera šteje leta od 1945 in katere odrešenik je bil rojen v Kumrovcu.

Spominska slovesnost za žrtve: Mi strahu ne poznamo več (FOTO)

Na pobudo Nove slovenske zaveze, se je v Ljubljani na Kongresnem trgu zbrala množica ljudi, si so se v molitvi spomnili na žrtve povojnih pobojev zapisane na farnih spominskih ploščah. Predstavniki krajev so v dolgi koloni prinesli križe z napisi krajev in številom žrtev.