Katoliški spletni portal Crux poroča, da se je dejavnost katoliških redovnic, ki rešujejo žrtve trgovanja z ljudmi tudi tako, da se izdajajo za prostitutke in tako vstopajo v bordele in da odkupujejo otroke, ki se … Beri dalje
Zakaj se lahko totalitarni režimi desetletja ohranjajo na oblasti? Zakaj običajni ljudje tako skrbno, pedantno in nepopustljivo sodelujejo pri njihovem delovanju in izvrševanju hudodelskih odločitev, čeprav so te že na prvi pogled nesmiselne? Španski El … Beri dalje
Kaj je glavna pridobitev v desetletjih totalitarnega režima? To, da se nekdaj opevani slovenski narodni značaj spreminja. Zastrupljajo ga prikrit zločin, pritisk molka, iznakaženi jezik, virtualna resničnost, gosta mreža ovaduštva, neprestana sistematična laž, ideološka propaganda in naposled nemajhno kolaboriranje z režimom.
Marsikdo je že dejal, da sprave pri nas nikoli ne bo in družbene okoliščine do zdaj žal temu kar pritrjujejo. Sam pa sem prepričan, da bomo enkrat dosegli stopnjo demokracije, ki bo to omogočila. Za zdaj ostaja, da so posledice vojne in revolucije, ki sta odprli razsežnosti nečloveškega ravnanja, uveljavljali ne-vrednote kot laž, prevaro, nasilje, nespoštovanje osebe in njene lastnine, trajno pohabile družbeno in osebno zavest.
Julijski dan je. 2014. Med dežjem in soncem. Kapelica na desni, na levi kozolec. Takoj zatem gručasta vas. Pevno. Cerkev na sredi. Nato kolovoz. Nadaljujemo peš. Bogdan, Janez, Mile in jaz. Tiho. Povsem tiho po … Beri dalje
Kaj se je torej zgodilo z ljubeznijo v življenju Rudolfa Hössa, poveljnika Auschwitza, je postalo moje osrednje vprašanje v knjigi. Čutil sem, da to moram narediti, kajti če nima smisla govoriti o Bogu v Auschwitzu, potem nima smisla govoriti nikjer drugje. In kako naj govorim o Bogu, če moja vera tukaj ne deluje?
Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov Žrtvam, ki so morale desetletja živeti dvojno življenje, ki niso mogle živeti s svojo vestjo, prepričanjem ali vero, pripada vsaj opravičilo države, je ob spominski slovesnosti dejal Jože Plut. … Beri dalje
Vsi umrli si zaslužijo spoštovanje do tega, da so živeli. Prekinjeno življenje, ko bi te osebe lahko še gledale drevesa, reke, jezera, hribe, ter se družili z drugimi ljudmi. Vsega tega za njih ni. To kar mi uživamo, je bilo njim odvzeto. In to samo zaradi logike totalitaristične ideologije.
Namesto produktivnega vedenja in motivacije po izboljšanju lastnih sposobnosti nastajajo številne statusne skupine, ki jih druži opredelitev »jaz sem žrtev diskriminacije« in ki kar kličejo po še več tozadevne diskriminacije. Na koncu postane diskriminacija vsako vedenje, ki ni skladno s pričakovanji tovrstnih »žrtev diskriminacije«.
V tednu pred enajstim julijem so bile tudi pri nas najbrž mnoge oči uprte v Srebrenico, na spominsko slovesnost ob dvajseti obletnici genocida nad bošnjaškim prebivalstvom. Kakšne misli se utrinjajo Slovencem ob tem? Predstavljam si, … Beri dalje
70. obletnica konca druge svetovne vojne, ki je z revolucijo še dodatno poglobila tragedijo slovenskega naroda, pomeni res neke vrste čas skrajnosti, kot je zapisal zgodovinar Hobsbawm. Ne gre le za skrajne ideološke ekstremizme, posebej … Beri dalje
To vprašanje si zadnje čase pogosteje zastavljam, čeprav po naravi nisem črnogleda. Hočem ali ne, do mene nekako pridejo tudi zgodbe, ki sodijo v črno kroniko. Če se še tako trudim, se jim ne uspem … Beri dalje
Tematska polja, ki jih pokrivajo vloge, zajemajo najhujše oblike titoističnega nasilja, brezpravja in sistematičnega kršenja človekovih pravic ter diskriminacijo, stigmatizacijo in segregacijo velika dela prebivalstva Slovenije. Prav tako nam odkrivajo preživetveno moč in raznoliko upornost žrtev titoizma, zlasti svojcev tabuiranih žrtev titoizma.
Na večer državnega praznika so »neznanci« oskrunili kapelico, posvečeno žrtvam revolucionarnega nasilja v Kamniški Bistrici in posebej črnogorskim žrtvam. “Žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja” je citat iz Zakona o vojnih grobiščih in ‘packači’ so s … Beri dalje
Družbena moč sil starega režima s tranzicijo iz totalitarnega v demokratični sistem ni bila bistveno prizadeta. Ljudi, ki bi zaradi svojega zločinskega delovanja spadali pred sodišča, so njihovi politični dediči zaščitili in jim ohranili njihove privilegije nedotaknjene. Z vsemi možnimi ukrepi so hoteli ohraniti svojo simbolno premoč – dominantne položaje v javnem spominu, memorialni krajini, prazničnem letu …
Ker obvladujejo člani nekdanje partije tudi v demokratični državi večino medijev in političnih strank, ustvarjajo videz, da se vrača v slovensko družbo novo enoumje. A ta videz je varljiv. Pod glasnim hrupom partizanskih popevk in rdečih zvezd se skrivajo ljudje, ki se bojijo resnice. Zavedajo se nekdanjih zločinov pa tudi, da ne bodo več dolgo kos izzivom novih časov.
V svet verovanja dejstva nimajo vstopa se je lepo izrazil Marcel Proust. Kdor bi to želel, bi se lahko že zdavnaj natančno podučil. Ni problem pomanjkanje virov in literature, ampak pomanjkanje volje. Večina noče slišati nobenega argumenta, ki bi omajal črno-belo delitev sveta, s kakršno je postregla komunistična vera. Tudi kristjani smo prevzeli novo vero. Ta vera šteje leta od 1945 in katere odrešenik je bil rojen v Kumrovcu.
V teh dneh se spominjamo 70 letnice množičnih povojnih pobojev vrnjenih slovenskih domobrancev in drugih pripadnikov protikomunističnih enot z območja nekdanje Jugoslavije. V nekaterih slovenskih medijih skušajo ta dogodek s pomočjo dela zgodovinske stroke umestiti … Beri dalje
Na pobudo Nove slovenske zaveze, se je v Ljubljani na Kongresnem trgu zbrala množica ljudi, si so se v molitvi spomnili na žrtve povojnih pobojev zapisane na farnih spominskih ploščah. Predstavniki krajev so v dolgi koloni prinesli križe z napisi krajev in številom žrtev.
V preteklih tednih smo prebirali mnoga razmišljanja in komentarje o morijah zadnje vojne in krutosti ljudi, ki so po t. i. osvoboditvi deželo spremenili v grob in novo ječo. Vemo o čem govorim in ob … Beri dalje