Konec oktobra je bila v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu letna konferenca Združenja bioetikov v Srednji Evropi z naslovom Etična vprašanja ob koncu življenja. Srečanje je bilo študijske narave, saj je ponudilo predavanja, ki so se z različnih vidikov dotikala naslovne teme. Naj na tem mestu omenimo le eno. Dr. Blaž Ivanc z Zdravstvene fakultete je zbranim predstavil slovenski pravni okvir, ki zagotavlja pravico do življenja, in ob pravno bolj ali manj dorečenih vprašanjih s tega področja zbrane opozoril na bolečo točko slovenskega soočanja s smrtjo: soočanja, ki ga ponazarja 600 evidentiranih in le v nekaj primerih ustrezno urejenih in raziskanih prikritih grobišč.
Predavatelj je dobro vedel, o čem govori, saj je sam sodeloval v raziskavi o usodi ranjenih, invalidnih in bolnih povojnih ujetnikov na Slovenskem, ki jo je vodil dr. Lovro Šturm in je bila »utelešena« v odmevni knjigi Brez milosti. Ta knjiga pa je bila pomembno izhodišče za enega redkih uspešnih izkopov žrtev povojnega revolucionarnega nasilja, in sicer izkopa žrtev iz brezna Konfin pri Grčaricah, ki ga je v sodelovanju s kriminalisti in različnimi strokovnjaki izvedla Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
V Družini smo ob izkopu leta 2006 zapisali, da naj bi bilo brezno pri Konfinu »prvo poglavje« v dolgoročnem projektu komisije za grobišča, katerega cilj je odkop in prekop zamolčanih slovenskih žrtev medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja. Res se je od tedaj zvrstilo še nekaj »poglavij« tega projekta, ki pa je bil po odprtju Hude jame marca 2009 bolj ali manj ustavljen. Očitno je bilo, da je zmanjkalo (predvsem politične) volje za nadaljevanje procesa, ki je ob molku storilcev in uničenih arhivih dajal besedo zamolčanim žrtvam.
Zloraba mrtvih
Na ta zastoj so od tedaj opozarjali mnogi, zgoščeno pa opozorila o nevzdržnosti takšnega necivilizacijskega statusa quo prihajajo ta čas predvsem s pozivi komisije za grobišča. Ta je na seji 15. oktobra sprejela in konec oktobra objavila javno izjavo, naslovljeno na nosilce izvršne oblasti (predsednika vlade Mira Cerarja, pristojni ministrici za delo, družino in socialne zadeve dr. Anjo Kopač Mrak ter za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar), o nujnosti hitrejšega in doslednejšega uresničevanja Zakona o vojnih grobiščih in Zakona o varstvu kulturne dediščine.
Izjavo je komisija za grobišča sprejela v pričakovanju, da bodo vlada in pristojni ministrstvi »sprejeli ukrepe, ki bodo leta 2015, ob stoti obletnici od začetka bojev na soški fronti in ob sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne in povojnih množičnih zunajsodnih pobojev presegli sedanje stanje, ko neuresničevanje zakonov povzroča kršenje temeljnih človekovih pravic tako mrtvih kot živih«.
Na kaj konkretno opozarja javna izjava? Izhaja iz ugotovitve, da se Zakon o vojnih grobiščih izvaja prepočasi in nepopolno, prav tako pa tudi Zakon o varstvu kulturne dediščine v tistem delu, kjer govori o vojnih grobiščih kot arheološki in memorialni dediščini.
Komisija za grobišča je prepričana, da ni nobenega resnega opravičila za nezadostno financiranje nalog za ureditev vojnih grobišč. Še več: »Zavlačevanje uresničevanja tega zakona je škodljivo, ker spodbuja negativna čustva in omogoča zlorabo mrtvih za politične namene ter ogroža pietetno načelo, da vse žrtve vojn zaslužijo grob in spomin.«
Komisija za grobišča zato vladi predlaga, naj »nemudoma sprejme sklep o pospešitvi uresničevanja vseh nalog na področju vojnih grobišč in da za ta namen zlasti sprejme operativni program urejanja vojnih grobišč; v proračunu zagotovi zadostna finančna sredstva; ustanovi vladno službo za vojna grobišča z ustrezno kadrovsko sestavo in s pooblastili za operativno delovanje in medresorsko koordinacijo; preveri, kako občine uresničujejo naloge v zvezi z vojnimi grobišči in z varstvom spomenikov in spominskih znamenj, in sprejme potrebne ukrepe; zagotovi, da bo Inštitut za novejšo zgodovino lahko dokončal register in analizo slovenskih smrtnih žrtev druge svetovne vojne; zaveže vse pristojne organe in službe, da svoje naloge na področju vojnih grobišč opravljajo prednostno, učinkovito in s polno odgovornostjo ter o tem vsako leto posebej poročajo vladni službi, ki pripravi skupno poročilo za vlado in državni zbor.«
Več lahko preberete v Družini.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
