Predsednica republike Nataša Pirc Musar je nagovorila poslance z govorom, ob katerem se je marsikdo vprašal, kaj je pravzaprav želela povedati.
Kdo je »tistim zgoraj« dal pravico in pooblastilo, da izrivajo krščanstvo iz našega vsakdana, da nam prepovedujejo praznovati? V čigavem imenu in za čigavo korist to delajo? Kdo jih plačuje za tako delo? Odgovoru, ki se mi ponuja sam od sebe, se ne morem izogniti: vi in jaz jih plačujeva, vi in jaz sva jih izvolila (če niste šli volit, ste jih prav tako izvolili) in jim dala pooblastila.
V četrtek praznujemo Dan državnosti. Eden od tistih, ki bi jim po ameriško rekli »founding father« slovenske države je dr. Peter Jambrek. Čeprav bi se dve tretjini Slovencev samozaničljivo zmrdovalo že ob ideji, da Slovenija sploh ima »očete države«. Peter Jambrek je eden od tistih, ki menda niso več »naši«. Od srede devetdesetih do danes se je takih »bivših naših« na desnici nabralo kar nekaj.
“Osnovno vodilo za sožitje v sodobni družbi je celovito spoštovanje človekovih pravic in pravični medčloveški odnosi med ljudmi. Gre za medsebojno spoštovanje in ne samo za strpnost ali toleranco. Če nekoga samo toleriramo, imamo še vedno do njega odklonilen odnos. Z njim samo potrpimo, se pravi, da ga pravzaprav ne maramo. S prijateljem ne potrpimo, njega se veselimo.”
Delu politikov, ki so sprožili zadnjo akcijo z Zakonom o družinski zvezi in družinskih razmerjih, ni šlo samo za to, da istospolnim izboljšajo pravni položaj, ker o tem se je v celoti strinjala tudi desna politika. Tudi jim ni šlo za to, da ti pridobijo nekaj svetega, ker niti ne vejo, kaj je to in kaj bi s tem počeli. Šlo jim je tudi za to, da nekomu nekaj svetega vzamejo.
… Besen sem bil, ko je bila v zvezi s “Charlie Hebdo” izpostavljena “right to blaspheme” (pravica do bogokletja). Te pravice nima nihče! Bogokletje pomeni, da zanikam, sramotim nekaj, kar je meni – ali drugemu … Beri dalje