Nesporno je, da je bil Nauportus (Vrhnika) v starih časih zelo veliko naselje. V njegovi okolici so ostanki vsaj desetih gradišč. V rimskem obdobju je bil gosto naseljen grič Hruševca, v prazgodovini pa je bilo naselje pod njim.
Pri založbi Nova obzorja je izšel zbornik izbranih prispevkov s posvetov raziskovalcev evropskega in slovenskega staroselstva, ki ima na na zadnji platnici pa je zapisan poziv: »Multidisciplinarno raziskovanje najbolj zgodnjih obdobij Slovencev je priložnost in izziv za slovensko znanost.«
Po več kot dveletnem raziskovanju v knjižnicah in arhivih, predvsem pa na terenu v zimskem času, ko ni bilo snega, in vključno s satelitskimi posnetki, sem prišel do ugotovitve, da Oppido Stridon, kjer se je rodil sv. Hieronim (ok. 347–419/420), leži nad vasjo Strane pod Nanosom.
V začetku leta (17. 2. 2021) je v Slovenskih novicah izšel članek z rumenim naslovom “Hrvati ukradli kranjsko, mi njim svetnika”. Časopisni članek, izpostavljen na naslovni strani tabloida, ki govori o slovenskem svetniku Sv. Hieronimu kaže na nepoznavanje zgodovinski dejstev in resnice o tem kaj je kdo komu ukradel.
Na dan 17. avgusta 1919 je jugoslovanska vojska predala Prekmurje oblasti vlade Kraljevine SHS, a sam postopek dokončne priključitve ozemlja matičnemu narodu, tako v civilnem kot v cerkvenem smislu, s tem še ni bil končan. Še nekaj let je trajalo, da so bile državne meje dokončno določene in da so se zadeve uredile tudi cerkvenopravno.
Peter Pavel Glavar je bil za svoj čas resnično napreden in inteligenten človek, ki je na prvo mesto dajal dobrobit preprostega človeka, za kar se je zavzemal z vsem svojim intelektom in talenti, od poučevanja do pisanja kmetijskih razprav, od dušnopastirske službe do premetenega finančnega pogajanja, vse to pa je vlagal in črpal v skupno dobro.
Sto let je poteklo, odkar je po razpadu Avstro-Ogrske 10. oktobra 1920 koroški plebiscit, ki ga je odredila mirovna konferenca v Parizu, odločil, da se južna Koroška priključi novonastali Avstriji. Celovška kotlina je bila razdeljena … Beri dalje
Pirjevec je na eni od predstavitev Partizanov izjavil: »Nekateri nasprotniki so bili vredni, da se jih pobije, nekateri so bili majhne ribe, nekatere pa bi tudi jaz streljal, recimo Ehrlicha …« Pirjevec torej ne samo upravičuje partizanske vojne zločine, ampak jih je sposoben celo ponoviti.
Za prekop posmrtnih ostankov posadke sestreljenega letala je bil zadolžen tudi Rudolf Hribernik – Svarun, ki je v svojih spominih zapisal, da je ameriška komisija nanje gledala kot na morilce. »Najhuje je prišlo, ko so vojaki odkopali skupni grob z ostanki vseh žrtev in so se pred nami pokazale velike kartona-ste škatle UNRRA paketov.« Ker se je zbal posledic, ki bi sledile, če bi talce fotografije prišle v ameriške medije, je ukazal odvzem fotoaparatov in uničenje filmov.
Že v začetku leta 1949 se je po sovjetskem zgledu začela kolektivizacija kmetijstva, s čimer je Tito želel potrditi svojo zavezanost komunistični doktrini.
Vsaka letnica s končno devetico ima lastne specifičnosti, nobene ni mogoče obravnavati s povsem enakimi vatli kakor drugo, družbene spremembe, ki so se dogodile med dvema sosednjima deveticama, pa so bile včasih večje kot med dvema, ki ju ločijo tri desetletja ali celo več.
Večina Slovencev živi v prepričanju, da je general Rudolf Maister z znamenitim stavkom 1. novembra 1918: ”Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom … Beri dalje
Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino z veliko zaskrbljenostjo spremlja zadnje dogodke in napade po intervjuju na Televiziji Slovenija, ki ga je zgodovinar in novinar dr. Jože Možina opravil s svojim starejšim zgodovinarskim … Beri dalje
Prirejena zgodovina služi zgolj parcialnim družbenim interesom, nikakor pa ne slovenstvu kot celoti. Morda je prav v teh majskih dneh, ko se spominjamo konca zadnje svetovne tragedije, čas za novo refleksijo zgodovinske stvarnosti, za opustitev … Beri dalje
France Tomšič je v prelomnem zgodovinskem obdobju slovenske demokratizacije in osamosvajanja deloval na preseku treh registrov: družbenega, političnega in nacionalnega. Bil je tvorec novega slovenskega sindikalnega gibanja, predstavlja eno osrednjih figur slovenske demokratizacije, hkrati pa … Beri dalje
Socialne pravice so temelj političnih zahtev, ekonomija pravičnejše delitve je pogoj demokracije.
Odlični poznavalec 19. stoletja Vasilij Melik o Slovencih trdi: “Slovenci so v (avstrijski, op. A. M.) ustavni dobi izredno napredovali in postali pred prvo svetovno vojno povsem razvit narod z bogato kulturo, znanostjo in umetnostjo, s povsem izoblikovanim jezikom. Premostili so zaostanek, ki jih je težil od srednjega veka naprej, dosegli največji vzpon v vsej svoji zgodovini.”
Slovenska starejša zgodovina je v javnosti pogosto zapostavljena, saj prevladuje zasidran predsodek o dolgočasnem, zategnjenem, zaostalem in pregovorno mračnem srednjem veku. Odprt vpogled v starejša poglavja narodne zgodovine pa nam ponuja precej drugačno … Beri dalje
Pred natanko sto petdesetimi leti je umrl ali , kot z ozirom na njegov svetniški sij radi rečemo,se za nebesa rodil Anton Martin Slomšek. Reči, da je čisto prvi Slovenec, za katerega je Cerkev uradno … Beri dalje