M. Iršič, blog: I’m no communist*

Kar se je zgodilo na volitvah je najbrž logični zaključek zgodbe, ki se je začela, ko je razpadel Demos. Neusmiljeno levi državni zbor, poln interesnih strank, ki so v parlament prišle na »vstajniških« vetrovih, skupaj … Beri dalje

Anatomija pomladnega poraza

Poraz pomladne opcije je popoln in brezpriziven. Analiza geografske porazdelitve glasov razkaže vso njeno razsežnost. Pomladne stranke so dosegle večino v enem samem volilnem okraju, ki je povrh vsega še eden najmanjših v državi, v Ribnici. In še tam izključno po zaslugi nadpovprečnega uspeha N.Si in SLS, ki sta obe prejeli nad 10 % glasov, medtem ko je SDS ostal pod tretjino.

Slovenci niso razočarali

Tokrat so anketarji skoraj povsem zadeli volilni izid zmagovite stranke. Na krilih za ta letni čas čisto solidne, približno polovične volilne udeležbe je Stranka Mira Cerarja, če se morda čez volilni prag vendarle ne prebije SLS, potolkla dosedanji rekord LDS po številu osvojenih sedežev. Tudi sicer se je v marsičem ponovilo Bajukovo in Drnovškovo leto 2000.

Lojze Peterle: temeljita analiza in kritična samorefleksija

Gospoda Lojzeta Peterleta smo prosili za kratek komentar o volilni kampanji, rezultatih vzporednega merjenja in o pričakovanjih do strank, ki so vstopile v nov parlament in bodo nekatere oblikovale levo vlado. V naslednjih dneh bo objavljen daljši pogovor, ki ga bomo izvedli z g. Peterletom na to isto temo.

Janez Janša: Nevidni novi obrazi SMC

Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenske demokratske stranke Janezom Janšo, ki trenutno prestaja kazen zapora zaradi razvpite obsodbe v primeru Patria. Govorili smo o neuspešni tranziciji in pravosodnem sistemu, pojavu stranke SMC, predvolilni kampanji, medijski situaciji, odnosih na pomladni strani in mogočih koalicijskih povezovanjih po bližnjih parlamentarnih volitvah.

Prihodnost slovenske desnice

Dramatični zaključek procesa Patria in nastop zaporne kazni za Janeza Janšo ima pomembne implikacije za prihodnost slovenske desne sredine. Dejstvo, da je Janša v zaporu, je slaba novica za celotno desnico. V vsaki državi, ki želi biti demokratična, je sodni postopek ali celo zaporna kazen za vidnega predstavnika opozicije in državnika deležna posebne pozornosti in skrbi; ne zaradi privilegijev politikov, temveč zaradi skrbi sodstva, da ohrani lastno verodostojnost.

A. Maver, Dnevnik: Leto 1990 še odzvanja

Do osmih večstrankarskih parlamentarnih volitev, ki so kot že druge zapovrstjo predčasne, je preživelo le malo grupacij, ki so zaznamovale prve pred štiriindvajsetimi leti. Ker so bili številni takrat še precej mladi, je pravzaprav v … Beri dalje

Nepotrebna anketa?

Pravzaprav je bil izid binkoštnega referenduma znan že na tisti ne docela ugotovljivi točki v bližnji preteklosti, ko je uspelo na vladanje v glavnem aboniranim skupinam Slovenke in Slovence dokončno prepričati, da nima spraševanje o preteklosti nikoli in v nobenem primeru nič opraviti s tolikokrat prežvekovanim nujnim pogledom v prihodnost.

Ali ste z volitvami zadovoljni?

Vprašanje se ponavlja, zato tudi javno odgovarjam: “Nisem!” Desnica je vendar zmagala, slišim ugovor. Rezultat 5 : 3 za desnico ni kar tako, poleg tega pa levica dobesedno razpada. Prav, tudi to delno drži. A povejmo še kaj!

Miro Cerar je bil ves čas mandata vlade brez moči in avtoritete Foto: Aleš Čerin.

Volitve z dvema obrazoma

Včerajšnje volitve slovenskih poslank in poslancev v Evropski parlament imajo verjetno dva obraza. Eden je viden od daleč in se odraža v številu osvojenih sedežev, za kar pri volitvah v prvi vrsti gre. Pogled od blizu prikaže nekoliko drugačno sliko.

Zmaga z napako?

Kot kaže, se tokrat napovedovalci javnega mnenja niso bistveno usekali. Desnosredinski listi bosta prepričljivo zasedli prvi dve mesti, medtem ko bo trem levosredinskim pripadel vsaki po sedež. Kdo točno ga bo zasedal, se utegne v teku večeramorda še spremeniti. Če bodo izidi vzporednih volitev vsaj približno obveljali, bodo demokrati ciljno črto pretekli z relativno precejšnjim naskokom in svojim doslej najboljšim rezultatom na evropskih volitvah.

Terpin: Slovenci v zamejstvu in po svetu lahko okrepijo svoj glas

Damijan Terpin se je rodil 3. oktobra 1963 v Števerjanu. Politično se angažira v vrstah Slovenske skupnosti (SSk), edine slovenske politične stranke Slovencev v Italiji. Opravlja odvetniško službo in velja za izvedenca o pravicah narodnih manjšin. Na evropskih volitvah kandidira na listi SDS.

Ljudmila Novak: Potrebujemo sodelovanje in medsebojno spoštovanje

Ljudmila Novak je za Časnik spregovorila o skupni kandidaturi NSi in SLS na bližnjih evropskih volitvah, o posledicah nedokončane tranzicije in gospodarskem programu stranke, ki je podlaga za koalicijsko povezovanje. Predsednica NSi odgovori tudi na vprašanja o medijih in arhivih, odnosu s SDS in med drugim tudi o načinu delovanja v slovenski politiki.

M. Zver: Pomlad potrebuje več močnih osebnosti

Milan Zver, evropski poslanec in nosilec liste SDS na prihajajočih evropskih volitvah, je odgovarjal na vprašanja o programu liste, razlikah in odnosih s sorodnimi strankami ter o delovanju stranke po potrditvi obsodbe Janeza Janše s strani višjega sodišča. Za Časnik je spregovoril tudi o preseganju nezaupanja v državne institucije in polarizacije ter o spremembah volilnega sistema.

Pater na Raportu

Pred dnevi je bila v tedniku Reporter objavljena ˝senzacionalna˝ novica o tem, da sta pater Bogdan Knavs in duhovnik Karel Gržan kar preko škofovske konference poskušala vplivati na uredništvo Družine, ki naj bi v velikonočni izdaji objavila ekskluziven intervju z družino Urške in Janeza Janše.