Profesionalna organizacija po Mintzbergu

Profesionalna organizacija ni nekaj, kar bi se ustanovilo. Preprosto je. Problem je samo v tem, ali jo kot tako prepoznamo ali pa je ne prepoznamo in temu primerno pristopimo k vodenju take organizacije.

Po Kučanu nazaj ne smemo gledati, zanimati nas mora samo svetla prihodnost

Po Kučanu nazaj ne smemo gledati, zanimati nas mora samo svetla prihodnost; če omenimo krvavo revolucijo, ki je uničila inteligenco, podjetnike in posestnike, je pa to ideološka tema. Še nedolgo nazaj je veljalo, da je kapitalizem tik pred prepadom, socializem pa je dva koraka naprej. To si moral bolj po tiho povedati ter se pri tem malo tudi ozreti okoli sebe.

Študij prava (pa tudi drugega družboslovja) je treba posodobiti

Razlog za študij prava, da pač tam ni matematike, je potrebno odpraviti. Študiju prava je treba dodati malce predmetov za napredek logičnega razmišljanja, predavanja pa narediti aplikativna, da bodo zanimiva in bo sledenje predavanjem s fizično prisotnostjo študentov na predavanjih samoumevno.

levičarji napadajo Janšo

Primerjava pristopov Janeza Janše in Marjana Šarca

Ravnanje Janše kaže na to, da se zaveda, da je treba predvsem upoštevati stroko na vseh področjih in se nato na osnovi teže argumentov odločiti, kako v dani situaciji reagirati. Razumljivo je, da zaradi časovne stiske, materialne, finančne in kadrovske podhranjenosti ter razmer v bližnji in širši okolici vedno ni možno sprejeti optimalne odločitve, vendar kaže, da je splošna smer prava. Kriza je huda, ni pa prva v naši zgodovini. Zgodovina nas tudi uči, da totalitaristi (to so vedno levičarji) krizo vedno izkoristijo za netenje revolucije, prek katere potem želijo priti do totalne oblasti.

Ko se sistemu »izgrajevanja novega človeka« zgodita Janša in Možina

Ko pride Janša na oblast, mediji in kritična javnost gledajo koaliciji pod prste. Tako kot bi moralo biti v normalni demokraciji. Problem pa je v tem, da so mediji vedno na isti strani kot so njihovi idejni sorodniki – (skrajno) levičarski politiki.
Ne bi nas skrbelo, če bi to počeli oportuno, kar je bil pogost način delovanja mnogih v času SFRJ. Problem je v tem, da jih ni malo, ki po dolgoletnem pranju možganov danes globoko verujejo v ideje skrajne levice. Zagrizene vernike pa z besedami ni moč prepričati, da bi svoje verovanje uskladili z dejstvi. Saj če dejstva niso skladna z dogmami, toliko slabše za dejstva, je klasična levičarska dogma. Samo upamo lahko, da bo proces brisanja levičarstva v možganih ljudstva trajal manj časa, kot je trajalo njegovo nalaganje vanje. Pa enkrat je potrebno s tem začeti. Morda je bil včeraj ta dan.

Na položajih polno nekompetentnih posameznikov

Na vrhu družbe je polno na videz samozavestnih, retorično dobro usposobljenih osebe. Žal pa v resnici niso usposobljeni za nič koristnega. To se še posebej vidi, ko prestopijo meje domačega dvorišča in nastopijo v mednarodni areni. V resnici so predvsem negotovi in prestrašeni ter zato zelo nevarni. Če vprašate vrhunske športnike, v mednarodni areni bližnjic ni. Brez trdega dela ni uspeha, ker mednarodna konkurenca bleferje preprosto izloči v prvem koraku.

Javni sektor ne zmore slediti tempu sprememb v okolju

Ni težko ugotoviti, da je sodobna tržna ekonomija sposobna doseči izjemno visoko dodano vrednost na zaposlenega (najbolj razvite države dosegajo preko 100.000 € dodane vrednosti na zaposlenega), medtem ko mi dosegamo nekje do 44.000 €. In samo dodana vrednost je tista, ki se lahko deli za plače delavcem v profitnem sektorju  in potrošnjo (davki) države.

Politična korektnost tlakuje pot v kulturo laži

Če laž deluje v korist politične korektnosti, se mora resnica pač skriti globoko v ilegalo družbe. In tako laž dobi domovinsko pravico. Če temu dodamo še všečkanje, pa sčasoma tako in tako sploh izgubimo občutek, kaj je res in kaj ne.

Proces približevanja naše države EU standardom je bil neuspešen

Treba bo stopiti skupaj, tako kot so to storili Japonci v 60. letih 19. stoletja po spoznanju, da jih je skorajda 200-letna izolacija oddaljila od razvitega sveta. Na to je simbolično opozoril tudi g. Mussomeli, ko je postavil spomenik vsem žrtvam državljanske vojne pred ameriškim veleposlaništvom.