Sorci pravijo, da jim je kultura položena v zibelko

Eno najbolj dejavnih kulturno umetniških društev na Sorškem polju KUD »Oton Župančič« Sora praznuje sedemdesetletnico delovanja. Tradicija kulturne dejavnosti je sicer veliko starejša, sedemdeset let pa delujejo pod tem imenom. V KUD »Oton Župančič« Sora sodelujejo sicer večinoma prebivalci vasi na območju KS Sora oz. župnije Sora, približno dvajset odstotkov članov pa prihaja tudi iz okoliških krajev.

Peter Černic: Krovne organizacije levega dela manjšine niso podprle osamosvojitve

Slovenska država ni imela in nima najbolj racionalnega mehanizma finančne pomoči zamejskim ustanovam. Profesor Černic je kljub vsemu optimist, vira za obstoj in napredek vidi v osebni zavzetosti za narodno stvar in čistih odnosih, ki ljudi in skupnost povezujejo. Manj so zanj pomembne strukture, ki so pogosto odmaknjene od realnih potreb in potrebne korenite reforme.

Alma Deutscher, zelo mlada in nadarjena skladateljica

Alma Deutscher: »Današnja nagrada nakazuje, da je pred nami bolj strpno obdobje, ko bosta spet dovoljeni melodija in lepota. Morda je to sporočilo, da je evropska kultura več kot le disonance. Morda je v tej kulturi prostor tudi za harmonijo. In kako čudovito bi bilo, če bi to sporočilo šlo v svet prav z Dunaja, mesta glasbe.«

Pesniška zbirka skupine Dediči za praznik reformacije

Novembra leta 1970 je pesniška skupina Dediči izdala skupno pesniško zbirko Razvejano deblo. V njej so pesmi Vlada Garantinija, Jožeta Sevljaka, Francija Lakoviča, Franca Kopitarja in Radovana Palčiča. Po skoraj pol stoletja od izida te pomembne pesniške zbirke so o njenem nastanku, o članih skupine in svojem umetniškem ustvarjanju spregovorili pesniki Vlado Garantini, Jože Sevljak in Franci Lakovič.

Novi privilegiji za ustvarjalce v kulturi

Kulturne potrebe naših oblastnikov se začnejo v Stožicah, končajo pa na Kongresnem trgu. Samo džamijo so si zgradili s katarskim denarjem in s tem je menda slika najlepšega mesta v očeh politikov popolna. Betonska bloka sredi Ljubljane, ki naj bi bila osrednji spomenik žrtvam vojn in revolucij, sta simbol in trdi lupini izvotljene slovenske kulture.

Duhovni svet v pesmih Vilija Steguja  

Vili Stegu je bil pesnik strastnega dvoma in žive, globoke vere, prepojen s hrepenenjem po nesmrtnosti in s spoznanjem sodobne razcepljene zavesti o razklanosti razuma in srca, z neprestanim hrepenenjem po večnosti.

Sveta Lucija zaigrana v zahvalo vsem, ki so po vojni zgradili vas Dražgoše

Dražgošani znova uprizorili Krekovo igro Sveta Lucija

Igra Sveta Lucija je značilen odraz Krekovega delovanja z neizmerno željo pokazati narodu pot k izboljšavam. Majhna vas ali majhen narod lahko nekaj doseže le, če združi svoje moči in sledi istemu cilju, a najprej mora videti tudi svoje napake in odpustiti napake drugim. Brezčasna sporočila za Dražgoše in ves slovenski prostor

Sorški orgličarji doma in po svetu

Sorški orgličarji doma in po svetu

Z igranjem na orglice Sorški orgličarji dokazujejo, da si želijo širiti in ohraniti našo kulturno dediščino, kamor spada tudi igranje tega skorajda pozabljenega instrumenta, ki je nekoč veljal za ljudsko glasbilo. Skupina je tudi dokaz dobrega medgeneracijskega sodelovanja.

S Heleno Jaklitsch o Rojstvu novih domovin

Noč, ki jo zbrani preživijo sredi kočevskih gozdov, je prežeta z molitvijo za vse pobite, pa tudi njihove rablje. Izkušnja noči  tako globoko v gozdu je zagotovo nekaj posebnega. Človek dobi občutek, da je še bliže pobitim, še posebej, ker se zaveda, da so prav v začetku junija pred tolikimi desetletji fantje stali točno tam, kot smo mi.

Scenarist dokumentarnega filma SAMO IDEALISTI Ivo Jevnikar Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Samo idealisti: zgodba o primorskih padalcih

Dokumentarec Samo idealisti pripoveduje o 27 fantih in mladih možeh, večinoma Primorcev, ki jih je italijanska fašistična oblast leta 1940 in kasneje poslala kot svoje vojake v Libijo, a so jih med »vojno v puščavi« zajele britanske sile in so se kot nekaj tisoč drugih javili kot prostovoljci v Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon, da bi se borili za osvoboditev Primorske.

J. Emeršič: Komunisti, stroj za ubijanje in poneumljanje ljudstva

Komunisti, ki so se razglasili za “stroj za oviranje buržoazije”, so postali stroj za ubijanje, uničevanje gospodarstva in poneumljanje. Režimski zgodovinarji so takoj po vojni poskrbeli za izbris vseh velikih mož slovenske zgodovine, ki bi lahko postavili pod vprašaj legitimnost revolucije.

Žiga Turk: Ločitev kulture od države

Da sta slovenski narod in slovenska država utemeljena na kulturi, je stavek, ki ga slišimo vsakič, ko beseda nanese na državo in kulturo. Še posebej pogosto jo slišimo okrog kulturnega praznika in pa takrat, ko je govora o proračunskih sredstvih za kulturo. Če ne bi bilo slovenske kulture, da ne bi bilo Slovenske države. Reči karkoli drugega je bogokletno. In je tudi zmotno, a zmotno je zato, ker je samoumevno.