Ljudmila Novak, Shakespeare in orglice

KUD Pod lipo Adergas je za letošnji kulturni praznik naštudiral komedijo Ljudmile Novak Umetnik na poiskanju. Že naslov je zanimiv: besedotvorno je sicer glagolnik poiskanje pravilen, kljub temu pa izraža nekakšno izumetničenost, narejenost. In te je v igri kar precej. Postavljena je iskrenosti nasproti. Iskrenost in narejenost pa skupaj sestavita duhovito komedijo na vedno aktualno temo.

Kulturne dobrine le prejemamo ali smo pripravljeni zanje tudi kaj dati?

Tudi za praznik kulture si lahko kaj podarimo: knjigo, sliko, nosilec z zvočnim ali filmskim zapisom. In s tem ko to kupimo, pokažemo, da nam ni vseeno za ustvarjalce in poustvarjalce. Tudi ti namreč morajo poravnavati življenjske stroške, kar se brez denarja ne da. Država sicer nekaj prispeva, ne more pa pokriti vsega, kar nastaja in kar je ljudem všeč, kar jim pomaga. Konec koncev: ustvarjalcu ali poustvarjalcu se tudi okrepi samozavest, če vidi, da je stvaritev ljudem všeč, da so zanjo pripravljeni plačati …

Prihaja zlata doba slovenske domišljijske književnosti

Tudi slovenski prostor dandanes uživa mir in blaginjo v primerjavi s preteklimi stoletji, ko sta bila vojna in glad nekaj samoumevnega. In četudi številni problemi ostajajo, je mogoče le napočil čas, da prekinemo tradicijo jamraštva ter pustimo domišljiji prosto pot. Želim si, da bi tudi moje delo spodbudilo druge mlade avtorje k pisanju izvirne slovenske domišljijske književnosti.

Krka tovarna zdravil: jubilejno 65-letno delovanje tudi v znamenju kulture

V Krki se zavedajo, da so mlade generacije tiste, ki bodo s svojim znanjem, nadarjenostjo, trdim delom in vztrajnostjo ter ob pomoči staršev in mentorjev iskale odgovore na vprašanja sodobnega časa in pomembno prispevale k razvoju družbe. Prav zato bo Krka tudi v prihodnosti še posebej podpirala projekte in ustanove, ki v ospredje postavljajo delo z mladimi.

Ministrstvo za boj proti hitro rastoči epidemiji osamljenosti

Sam upam, da bo nekoč prišlo do konkretne in ne le teoretske sprave med vero in znanostjo, med oznanilom in družbo, ko bo Kristus na križu oznanjen tako, da ga bo tisti, ki bo ob Njem tudi sam na križu, podobno kot desni razbojnik, lahko neposredno prosil, naj mu prav ta trenutek lajša bolečine, depresijo in strah, obenem pa bo lahko pred vsemi okoli sebe brez zadrege izpovedal vero: »Jezus, spomni se me, ko prideš v nebeško kraljestvo

Sorci pravijo, da jim je kultura položena v zibelko

Eno najbolj dejavnih kulturno umetniških društev na Sorškem polju KUD »Oton Župančič« Sora praznuje sedemdesetletnico delovanja. Tradicija kulturne dejavnosti je sicer veliko starejša, sedemdeset let pa delujejo pod tem imenom. V KUD »Oton Župančič« Sora sodelujejo sicer večinoma prebivalci vasi na območju KS Sora oz. župnije Sora, približno dvajset odstotkov članov pa prihaja tudi iz okoliških krajev.

Peter Černic: Krovne organizacije levega dela manjšine niso podprle osamosvojitve

Slovenska država ni imela in nima najbolj racionalnega mehanizma finančne pomoči zamejskim ustanovam. Profesor Černic je kljub vsemu optimist, vira za obstoj in napredek vidi v osebni zavzetosti za narodno stvar in čistih odnosih, ki ljudi in skupnost povezujejo. Manj so zanj pomembne strukture, ki so pogosto odmaknjene od realnih potreb in potrebne korenite reforme.

Alma Deutscher, zelo mlada in nadarjena skladateljica

Alma Deutscher: »Današnja nagrada nakazuje, da je pred nami bolj strpno obdobje, ko bosta spet dovoljeni melodija in lepota. Morda je to sporočilo, da je evropska kultura več kot le disonance. Morda je v tej kulturi prostor tudi za harmonijo. In kako čudovito bi bilo, če bi to sporočilo šlo v svet prav z Dunaja, mesta glasbe.«

Pesniška zbirka skupine Dediči za praznik reformacije

Novembra leta 1970 je pesniška skupina Dediči izdala skupno pesniško zbirko Razvejano deblo. V njej so pesmi Vlada Garantinija, Jožeta Sevljaka, Francija Lakoviča, Franca Kopitarja in Radovana Palčiča. Po skoraj pol stoletja od izida te pomembne pesniške zbirke so o njenem nastanku, o članih skupine in svojem umetniškem ustvarjanju spregovorili pesniki Vlado Garantini, Jože Sevljak in Franci Lakovič.

Novi privilegiji za ustvarjalce v kulturi

Kulturne potrebe naših oblastnikov se začnejo v Stožicah, končajo pa na Kongresnem trgu. Samo džamijo so si zgradili s katarskim denarjem in s tem je menda slika najlepšega mesta v očeh politikov popolna. Betonska bloka sredi Ljubljane, ki naj bi bila osrednji spomenik žrtvam vojn in revolucij, sta simbol in trdi lupini izvotljene slovenske kulture.

Duhovni svet v pesmih Vilija Steguja  

Vili Stegu je bil pesnik strastnega dvoma in žive, globoke vere, prepojen s hrepenenjem po nesmrtnosti in s spoznanjem sodobne razcepljene zavesti o razklanosti razuma in srca, z neprestanim hrepenenjem po večnosti.

Sveta Lucija zaigrana v zahvalo vsem, ki so po vojni zgradili vas Dražgoše

Dražgošani znova uprizorili Krekovo igro Sveta Lucija

Igra Sveta Lucija je značilen odraz Krekovega delovanja z neizmerno željo pokazati narodu pot k izboljšavam. Majhna vas ali majhen narod lahko nekaj doseže le, če združi svoje moči in sledi istemu cilju, a najprej mora videti tudi svoje napake in odpustiti napake drugim. Brezčasna sporočila za Dražgoše in ves slovenski prostor

Sorški orgličarji doma in po svetu

Sorški orgličarji doma in po svetu

Z igranjem na orglice Sorški orgličarji dokazujejo, da si želijo širiti in ohraniti našo kulturno dediščino, kamor spada tudi igranje tega skorajda pozabljenega instrumenta, ki je nekoč veljal za ljudsko glasbilo. Skupina je tudi dokaz dobrega medgeneracijskega sodelovanja.

S Heleno Jaklitsch o Rojstvu novih domovin

Noč, ki jo zbrani preživijo sredi kočevskih gozdov, je prežeta z molitvijo za vse pobite, pa tudi njihove rablje. Izkušnja noči  tako globoko v gozdu je zagotovo nekaj posebnega. Človek dobi občutek, da je še bliže pobitim, še posebej, ker se zaveda, da so prav v začetku junija pred tolikimi desetletji fantje stali točno tam, kot smo mi.