Slovenija, rojena pred 25 leti, se ni opredelila do sistema, ki je bil zgrajen z revolucijo, umori in poboji v njenem imenu ter vsej njeni dediščini (duhovni in pravni). Tako je med nami veliko število ljudi (večina?), ki se jim zdi samoumevno, da se preteklosti ni potrebno ne sramovati in ne odpovedovati. Obveljale so privzete kategorizacije dobrega in slabega, kakor jih je določila partija.
Kaj je glavna pridobitev v desetletjih totalitarnega režima? To, da se nekdaj opevani slovenski narodni značaj spreminja. Zastrupljajo ga prikrit zločin, pritisk molka, iznakaženi jezik, virtualna resničnost, gosta mreža ovaduštva, neprestana sistematična laž, ideološka propaganda in naposled nemajhno kolaboriranje z režimom.
Ti kraji so bili preizkušani s strani vseh treh totalitarnih sistemov: fašizma, nacizma in komunizma. Vsak izmed njih je pustil neizbrisen pečat, boleče rane, travme … Ko obiskujem družine, se pogosto pojavijo pripovedi, včasih kar izpovedi, ob katerih bi na koncu najraje podelil odvezo, a ob tem doživljam tudi strah, ki se je zalezel globoko v kosti, in te izpovedi žal ne bodo nikoli zapisane.
Poučna je slovenska šala o otročkih v šoli, ko so morali opisati posamezne sadeže. Vsak otrok si je izbral nek sadež. “Jabolko je rdeče, jeseni pade z drevesa,” je dejal Janko. Potem pride vrsta na … Beri dalje
Ameriški filozof MacIntyre predlaga dialoško pravičnost. Vsi deležniki v družbenem življenju naj se dogovarjajo, kako pravično med seboj deliti duhovne in materialne dobrine. Ponavadi so namreč v ospredju le pravice posameznikov ali določenih skupin ljudi. … Beri dalje
V angleškem in večini anglosaksonskih sistemov je dokaz bistvenega pomena, kajti na osnovi dokazov porota odloči, ali je obtoženi kriv, krivda pa mora biti v kazenskih primerih dokazana onkraj razumnega dvoma. V zadnji kolumni sem … Beri dalje
Druga svetovna vojna je Poljski vsilila zelo širok spekter družbenih, političnih in geopolitičnih sprememb, med katerimi še posebej izstopajo: spremembe njenih meja, demografske, gospodarske in kulturne, še zlasti pa ideološke spremembe, tesno povezane s povojno … Beri dalje
Ocvirk je pozabil na grozodejstva, ki jih je s križem in ognjem … ( … Op. admin: neprimerna vsebina …. ). Izjava dneva: »Spomnim se, da je svoj čas nekdanji predsednik Kučan na neki konferenci … Beri dalje
Nenavadno je, ko pravijo, da je treba dati ‘second chance’, še eno priložnost, in če delajo to ljudje, jaz ne verjamem, da Bog ne bi dal ‘second’ in mogoče še ‘third chance’ vsakemu od nas. Enkrat padeš tu, drugič tam in ne zvoziš, ne gre.
Pokopavanje ljudi nas ne odvrača od zgodovine. Tudi ob grobu brezimnega trpina pomislimo: nikoli mu ni bil nihče enak, nikoli več ne bo nikogar prav takega. Spoštljiva misel tu odkriva dragocenost slehernega življenja. Zato družba, ki pokopava umrle, živi v stiku z resničnostjo, in kultura, ki je soočena s smrtjo, človeku omogoča pristno, celovito življenje.
Skoraj ga ni velikaša tega sveta, ki bi ob obisku Rima ne čutil potrebe, da bi obiskal papeža. Voditelj katoliške Cerkve je postal nekakšna uglednostna referenca, mimo katere ne moreš, če si kralj ali pa … Beri dalje
Ugledaš bedo zahodnih sartrov in vzhodnih vidmarjev. Zlasti tistih zahodnih, ki so vedeli, in bili tiho – pozor! – v pogojih popolne svobode govora. Da, marksizmu je uspelo vzpostaviti koordinatni sistem, po katerem se je presojalo, kaj je napredno in kaj ne – vendar mnogi v ta sistem niso hoteli vstopiti. Zaradi hrbtenice, ga. Svetlana Makarović, zaradi hrbtenice!
Ob dnevu državnosti je vedno tako, da smo obstreljevani s komentarji in analizami, spomini in izjavami. Na eni strani lahko slišimo velike besede o tistem 24. juniju leta 1991 in o dnevih prej in pozneje, … Beri dalje
Eugen Kogon, pisec temeljne knjige o sistemu (ne le) nacističnih koncentracijskih taborišč Osvoboditev? Svoboda? Ko se je pred sedemdesetimi leti končala vojna, so ljudje na najbolj živ, pretresljiv in dramatičen način doživljali pomen teh osupljivih … Beri dalje
Intervju Klare Škrinjar z g. Miho Kosovelom (Delo, 25. 5. 2015) opozarja kot tudi številni drugi članki, ki se v zadnjem času pojavljajo v slovenskih medijih, na vzpon desnega ekstremizma – fašistoidnih gibanj v Evropi. … Beri dalje
Platforma poziva k sojenju še živečim komunističnim voditeljem za zločine proti človeštvu Na dogodku z naslovom “PRAVOSODJE 2.0” (Predstavitev rezultatov projekta – Pravna ocena komunističnih zločinov) v Evropskem parlamentu v Bruslju je Platforma evropskega spomina … Beri dalje
Tole so slike iz proslave ob neodvisnosti leta 1991. Žal mi je za te ljudi. Spomnim se kako vzhičeni so bili ob rojstvu države. Lačni demokracije, prostotržne ekonomije, meritokracije. Končno svobodni po desetletjih komunistične opresije. … Beri dalje
Ker obvladujejo člani nekdanje partije tudi v demokratični državi večino medijev in političnih strank, ustvarjajo videz, da se vrača v slovensko družbo novo enoumje. A ta videz je varljiv. Pod glasnim hrupom partizanskih popevk in rdečih zvezd se skrivajo ljudje, ki se bojijo resnice. Zavedajo se nekdanjih zločinov pa tudi, da ne bodo več dolgo kos izzivom novih časov.
Ljubljana je te dni polepljena s plakatom, ki že od daleč nezgrešljivo spomni na nacistične oz. komunistične motive. Oznanja neke njihove heroje. Ker komunisti letos praznujejo 70. obletnico, odkar so prišli na oblast, pobili dosegljivo … Beri dalje
Pogovor z zgodovinarjem dr. Stanetom Grando ob 70. obletnici konca vojne. Pogovarjal se je Ivo Žajdela. Kako gledate na konec vojne, »zmago« in »osvoboditev« pred 70 leti, ki jo levičarji te dni praznujejo z velikim … Beri dalje