
Socialne pravice so temelj političnih zahtev, ekonomija pravičnejše delitve je pogoj demokracije.
Enotnost, ki spoštuje različnost, potrebujemo tudi danes. Je pogoj oblikovanja poti do skupnih ciljev. Naš zgled in vodilo za prihodnja ravnanja je lahko samo množična podpora osamosvojitvi in enotnost politične elite v času plebiscita, ki … Beri dalje
Sanjali so o zmagah, misleč, da jim je zaradi zaslug vse dovoljeno, tudi grozljiv povojni genocid nad slovenskim narodom, zaradi katerega so se znašli na seznamu množičnih morilcev prejšnjega stoletja s Titom na čelu.
Dr. Marko Kremžar je kot zadnji predsednik zgodovinske SLS njene povezave in dediščino zaupal krščanski demokraciji, ki se je v nastajajoči državi rojevala najprej pod imenom Slovensko krščansko socialno gibanje. Kmalu se je preimenovala v Slovenske krščanske demokrate, vodenje pa je prevzel Lojze Peterle.
Kaj pomeni slovenstvo in Slovenija, je trajno ovekovečil naš rojak Lambert Ehrlich, rojen pred 140 leti na Koroškem in umorjen leta 1942 v Ljubljani. On in drugi Slovenci na robu naših meja so živo čutili … Beri dalje
Iz Demosove usode je moč povzeti še, da je na podobno strnitev vrst moč računati le ob zelo razvidnem skupnem cilju in navsezadnje skupni nevarnosti. Ali je skoraj popolna prevlada ene politične opcije za dovolj akterjev za kaj takega že dovolj moreča, trenutno ne znam oceniti.
Eden od neposredno po osamosvojitvi najvplivnejših komunističnih funkcionarjev Lev Kreft je v neki družbi izrekel pomenljivo misel, ki je zvenela kot grožnja: »Če ne bo šlo drugače, poznamo še druge metode.«
Po petkovem glasovanju o mandatarju 13. slovenske vlade se sprašujemo, zakaj drugače misleči nujni za ustavno družbo. Kdaj bomo posameznike, ki se še oglašajo o pomembnih javnih vprašanjih, prenehali pregnati v zasebnost in iz slovenske države. … Beri dalje
Pred kratkim se je znašla na knjižnih policah publikacija z naslovom Za Slovenijo gre, avtorja Cirila Mraka, dipl. lesnega inženirja, izdana v samozaložbi (Ljubljana, 2018). Knjiga je posvečena dr. Jožetu Pučniku, očetu slovenske države, o … Beri dalje
Socialne pravice so temelj političnih zahtev, ekonomija pravičnejše delitve je pogoj demokracije.
Ko se je konec osemdesetih let zrušil vase leninistični komunizem in je nastala v vzhodni Evropi politično pluralna družba, je pomembno mesto v njej – ob liberalnih in krščanskodemokratskih strankah – zasedla tudi socialdemokratska stranka … Beri dalje
Pred sedemindvajsetimi leti tik pred predsedniškimi volitvami sta se tudi bralcem Cicibana predstavila oba predsedniška kandidata Milan Kučan in Jože Pučnik. Osrednje sporočilo Milana Kučana (cicibanom, predvsem pa njihovim staršem, ki so bili sposobni prebrati … Beri dalje
V spomin na domoljuba, osamosvojitelja in velikega državnika dr. Jožeta Pučnika so na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika, v sodelovanju z inštitutom Konrad Adenauer Stiftung, pripravili dinamični in vsebinsko bogat simpozij, ki so se ga udeležili številni vidni družbeno-politični … Beri dalje
Inštitut dr. Jožeta Pučnika v sodelovanju s Konrad Adenauer Stiftung vljudno vabi na Pučnikov simpozij, ki bo v petek, 17. marca 2017, v Viteški dvorani v Gradu v Slovenski Bistrici. Letos praznujemo tridesetletnico izjemnega dogodka … Beri dalje
Ob nazdravljanju novega leta je vrh KPS, čeprav so se razpustili, razkril svoj politični scenarij za leto 1992, ki se je glasil nekako takole: do konec leta 1991 bomo od znotraj zrušili koalicijo Demos, po novem letu bomo predlagali in izglasovali nezaupnico vladi Lojzeta Peterleta. Ko bomo ponovno imeli oblast v svojih rokah, pa bomo s pomočjo medijev počasi razkrajali popularnost in moč cerkve, ki je v času slovenske osamosvojitve dobila nov zagon.
“Bučar je kar precej hodil po robu ter preizkušal potrpežljivost „glavešin“, do kam še sme. Velikokrat je bila grmada že naložena, samo prižgati bi jo bilo še treba. Dokončna nemilost se mu je zgodila z izgonom s pravne fakultete. Ta ga je osebno tudi najbolj prizadela. Sicer pa je bil večni disident. V Partiji, v Zvezi borcev, Novo revijo je zapustil, SDZ je zapustil, tudi Demokrate …”
Predstavljal sem si, da Trg republike nekoč niti simbolno ne bo več trg revolucije, kar po spomenikih tam naokoli še vedno je. Eden od teh spomenikov je spomenik Edvardu Kardelju. Učitelj samoupravnega socializma in, kot pričajo viri, naročnik revolucionarnega nasilja v letih 1941-42, je tam prvi med enakimi – v družbi svojih samoupravljavcev. Prav podoben in prav tam bi bil lahko spomenik osamosvojiteljem. Boljše lokacije od tistega trga ni. Pučnik bi stal malo bolj spredaj.
V nedeljo smo se v Bonnu v nekdanjem nemškem parlamentu poslovili od Hansa Dietricha Genscherja, dolgoletnega nemškega zunanjenga minstra. V imenu Nemčije je žalni zbor svojcev in političnih imen iz Nemčije ter vsega sveta nagovoril … Beri dalje
Objavljamo govor Jožeta Berleca, poslanca v slovenski osamosvojitveni skupščini, ki ga je pripravil za slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Šmarci pri Kamniku. Jože Pučnik: Čas je dozorel Ob slovenskem državnem prazniku – dnevu … Beri dalje
Nemogoče je razumeti našo sedanjo ujetost v politično, gospodarsko in moralno krizo, če ne razumemo preteklosti. Nemogoče je vzpostaviti normalno in svobodno družbo, v kateri bi veljala prastara načela, »ne laži, ne kradi, ne ubijaj«, če ne obsodimo sistema, ki je gradil (in še danes gradi!) prav na laži, kraji (državnega premoženja) in (medijskem ali sodnem) uboju.
Slovenska javnost se Marcusa Pučnika, posvojenca Jožeta Pučnika iz njegovega drugega zakona z Nemko Christel Kunath, nemara spomni iz šaljive anekdote, ki jo v izvrstnem dokumentarcu Korak pred drugimi (2003) pripoveduje Pučnikov sin Gorazd, da … Beri dalje