Marija Reka: Zmotna ideja razrednega sovraštva vzela številna življenja 

V teh dneh leta 1945 so v Sloveniji potekali množični izvensodni povojni poboji. Tudi na področju Marije Reke. V oddaji lahko prisluhnemo izpovedi Mihe Plaznika, ki se je tik pred ustrelitvijo rešil in svojo zgodbo, bila je posneta oktobra 1994, povedal Leonu Legvartu, ki je v povojnih pobojih izgubil očeta. Tako kot tisoče drugih. Leon Legvart je bil kot vodja zasavskega odbora za ureditev grobov zamolčanih žrtev še posebej zaslužen za postavitev kapele v spomin zamolčanim žrtvam revolucionarnega nasilja iz Zasavja in okolice Celja.

Leon Legvat je maja 1995 na Državno tožilstvo podal tudi tožbo, v kateri je navedel osebe z imeni in priimki, ki jih utemeljeno sumi, da so odgovorne za smrt njegovega očeta. Tožbo je podal z namenom, da doseže očetovo rehabilitacijo. VEČ TUKAJ!

Zmotna ideja razrednega sovraštva vzela številna življenja 

Kapela stoji blizu največjega skupinskega morišča ob cesti Trbovlje-Prebold nedaleč od naselja Marija Reka. V gozdu ob cesti je več morišč. Danes je na kraju grozljivega spomina gost, večinoma smrekov gozd, zrasel tudi nad grobovi žrtev. Tu so pokopane predvsem žrtve iz Zagorja, Hrastnika, Trbovelj in okolice Žalca, Prebolda in Celja. Zadnje so pobili 6. avgusta za zdajšnjim lovskim domom na Vrheh. Tu so bili pomorjeni tudi »razredni sovražniki«. Aretirali so jih po domovih in odpeljali v Trbovlje v kaznilnico Forti, od tod pa na morišče. Te so bile v veliki večini civilisti, v glavnem premožni in izobraženi ljudje, ki so bili slovenski Komunistični partiji na poti že od njenega ustanovnega sestanka na bližnjih Čebinah.

Prebivalci, ki so takrat bivali na tem področju pobojev, so se v glavnem preselili v dolino. Spominjajo pa se pokola in grobišč, ki so jih zaznamovali z lesenimi križem.

Kapelo, ki je bila blagoslovljena 3. novembra 1995, je postavil odbor Zasavje pri Društvu za ureditev zamolčanih grobov Republike Slovenije. Kapela je z leti postala kraj molitve, razmišljanja in sprave.

Na spominski plošči v kapeli zapisan namen njene postavitve:

»To znamenje smo postavili v spomin vsem, ki jim je zmotna ideja razrednega sovraštva na območju Marija Reka-Podmeja po zmagi revolucije od maja do avgusta 1945 vzela življenje. Okoli 2000 meščanov iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Laškega, Žalca in okolice Celja, več sto hrvaških civilistov in okoli sto nemških vojnih ujetnikov je tu umrlo nasilne smrti po volji Moči, ki je prezirala božje in človeške postave. 3. septembra 1995.«

Cvetoči travniki pod cerkvico na Jamniku so prejeli prvo mesto na tekmovanju čebelarske fotografije v Montpellieru (Francija)

Čebele so nam lahko zgled domoljubja

Cvetoči travniki pod cerkvico na Jamniku so prejeli prvo mesto na tekmovanju čebelarske fotografije v Montpellieru (Francija)
Cvetoči travniki pod cerkvico na Jamniku so prejeli prvo mesto na tekmovanju čebelarske fotografije v Montpellieru (Francija)

Intervju Jožeta Možine s Francem Šivicem v nedeljo 20. 5. 2018 ob 21. 20 na 1. programu TVS

Gost v nedeljskem intervjuju bo priznan čebelar, fotograf, domoljub in svetovljan Franc Šivic, izhodišče za njun pogovor pa bodo čebele, kot sopotnice in vzornice človeka – zlasti slovenskega. Franc Šivic, ki je tudi odličen fotograf s številnimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih, nam bo predstavil svet čebel, ki so simbol blagostanja tudi nositeljice nauka – da gre pot do medu preko trdega dela. Šivic, ki govori več tujih jezikov,  s fotografijami in strokovni članki velikokrat gostuje v uglednih tujih revijah in je med najbolj zaslužnimi, da se ugled Slovenije, kot dežele čebelarjev v svetu krepi. Prav 20. maj, rojstni dan Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na svetu, je letos prvič svetovni dan čebel. Janšo je takrat na Dunaj povabila cesarica Marija Terezija, na Slovenskem pa je umno čebelarjenje širil predvsem duhovnik Peter Pavel Glavar.

Franc Šivic je tudi začetnik čebelarskega turizma v Sloveniji, k njemu prihajajo skupine iz cele Evrope. Prav tako pa je aktiven na področju apiterapije in je med najboljšimi poznavalci zdravilnih učinkov čebel in čebeljih proizvodov. Čebele za katere se le v slovenščini uporablja izraz, da umrejo in ne poginejo, so za Šivica način življenja. Čebelarji so prav zaradi čebel manj izpostavljeni številnim boleznim in tudi duševno zdravi ljudje. Šivic čebele občuduje zaradi marljivosti, organiziranosti in čistoče. Zanj pa so tudi vzor navezanosti na svoj dom oz. panj, saj ga brezkompromisno branijo pred vsiljivci. V oddaji bodo prikazane nekatere najbolj zanimive fotografije iz čebeljega sveta, posebej našo avtohtono vrsto čebel – kranjsko sivko, ki je zaradi pridnosti in mirnosti druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu. Zaradi čebeljega zajedavca – varoje – se je čebelarjenje v zadnjih 40 letih v Evropi bistveno spremenilo, divjih čebel, ki bi med hranile v gozdnih duplinah ni več, pač pa je Franc Šivic, lovu na divji med prisostvoval na Madagaskarju in o tem pripravil foto reportažo…

 

(Foto: Reuters)

Rado Trifunović, stric iz ozadja slovenske košarke

Rado Trifunović Foto: Modre novice
Rado Trifunović Foto: Modre novice

Če bo zaradi uspeha na evropskem prvenstvu pet tisoč več otrok v Sloveniji za košarko, je med njimi mogoče nov Gašper Vidmar. Ali pa Dončić, Dragić, kdorkoli.  Potem je pa moje delo, da nekaj najdem. Odlično poznam košarko v Sloveniji. Vse poznam. Od 6 let do zaključka kariere.

Beri dalje

Marta Zabret / Foto: Tina Dokl

MaRtematične prigode tudi za tiste, ki ne marajo matematike

Marta Zabret / Foto: Tina Dokl
Marta Zabret / Foto: Tina Dokl

Marta Zabret: “Oče me je naučil, da je mladina vedno boljša od družbe, v kateri odrašča; da mladina ni iz leta v leto slabša, ampak le drugačna; da mladini učitelji pomenimo le obrobje in ne središče njenega sveta; da torej ne nagajajo meni, se ne smejijo meni, ne jezijo mene, se ne učijo zaradi mene; da je torej vsaka osebna prizadetost nepotrebna in celo škodljiva.”

Beri dalje

Kocbek je zanimiv za vse ideološke profile

Dr. Mirko B. Miklič (drugi z desne) v sredo,6. 12. 2017, med pogovorom o knjigi Sredi krute sile nežno trajam v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. V pogovoru sta sodelovala mag. Igor Omerza, dr. Janez Juhant, pogovor pa je pripravil in vodil mag. Martin Lisec. Foto: I. Žajdela
Dr. Mirko B. Miklič (drugi z desne) v sredo,6. 12. 2017, med pogovorom o knjigi Sredi krute sile nežno trajam v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. V pogovoru sta sodelovala mag. Igor Omerza, dr. Janez Juhant, pogovor pa je pripravil in vodil mag. Martin Lisec. Foto: I. Žajdela

”Kocbek se je znašel med glavnimi akterji slovenske zgodovinske katastrofe in je soodgovoren za posledice boljševističnega početja. Vseskozi je verjel in hotel verjeti v sintezo krščanstva in komunizma.”

Beri dalje