Izvolitev, ki jo je omogočila mešana koalicija, je za Janšo velik osebni uspeh in pomeni zanj in za SDS tudi prihod iz političnega predpekla zadnjih let. Mandat za novega predsednika vlade sicer ni tako trden kot leta 2004, ko si ga je priboril s suvereno relativno zmago na volitvah, a je precej močnejši kot leta 2012, ko je vlado sestavil kot nepričakovan volilni osmoljenec. O tem priča tudi torkovo glasovanje v parlamentu, ko je Janša dobil šest glasov manj kot pred šestnajstimi leti, vendar enega več kot pred osmimi. A kar je bolj povedno, je, da se vsem v opoziciji, kot že leta 2004, ni zdelo modro glasovati proti njemu.
Janša je z leti postal velik politični šahist, ki vidi mnogo dlje od njegovih političnih nasprotnikov, ki zna čakati in se še ni izpel. S svojo neizprosno pokončno in uporniško držo že v prejšnjem režimu kot tudi po osamosvojitvi je postal simbol upora proti nedemokratični oblasti. Hoteli so ga uničiti, a so iz njega naredili junaka, ki si zasluži še en mandat predsednika Vlade.
Na levici nasprotujejo vsakemu družbenemu ali političnemu pojavu, ki ni znotraj njihove predstave o zgodovinski izbranosti. Besednjak oziroma diskurz, ki ga ob tem uporabljajo, je za vsakega človeka, ki stoji zunaj tega steklenjaka, iracionalen in nesmiseln. Vsak izmislek, ki ga lahko preberemo na njihovih transparentih, je gola resnica, četudi je popolni absurd. Problem je torej v tem, da oni vedno govorijo resnico, na desnici pa se mnogokrat zlažejo. Zato bo sobivanje v Sloveniji še vedno težko in naporno.
Pred petkovim glasovanjem v DZ o predlogu petih strank (s podporo Levice) o imenovanju Marjana Šarca za mandatarja slovenske vlade, je jasno, da se Janez Janša kot relativni zmagovalec junijskih volitev (vsaj začasno) umika iz … Beri dalje