Desnica naj bi danes zamenjala levico. Zamenjava oblasti pa je vedno travmatična. Boleča je za levico, ki si ne more predstavljati ugodja, ki si ga je pridobila z revolucijo med letoma 1941 do 1945, sedaj sadove revolucije uživajo že vnuku. Menjava oblasti je negotova tudi za desnico, saj lahko pričakuje najmanj histeričen odziv poražencev z veliko vpitja in razgrajanja. Levica v Sloveniji je podobna razvajenemu otroku, ki se dere in cepeta, meče ob tla in spravlja starše v obup, morebitne prisotne pa ob živce. Pedagogi so za takega otroka iznašli izraz »mala pošast«. Ta razvajenemu otroku podobna pošast, je opremljena z nekaj orožji, ki so učinkovita predvsem zato, ker njihovim uporabnikom ne zbujajo nobenih pomislekov ali slabe vesti.
Njihovo glavno orožje je zanikanje objektivne resničnosti, saj si resnico lahko vsak prilagodi sebi v prid. Milan Kučan je v nekem govoru leta 1994 poslušalce prepričeval, da obstaja več resnic. Med drugim je dejal:
»Drugo izhodišče tega programa je pravica človeka do njegove resnice, do njegove resnice o svetu in družbi, v kateri živi, in s tem seveda tudi dolžnost zavarovanja možnosti, da druga ob drugi obstajajo tudi druge resnice.«
Filozofi leve usmeritve resnice ne priznavajo
Po mnenju nekaterih sodobnih filozofov leve usmeritve resnice sploh ni, ker se ta oblikuje v človekovi zavesti. Torej je resnic toliko kot ljudi in laži sploh ni. S tem se odpre možnost neskončnih manipulacij. Čeprav se imajo levičarji za materialiste, se materialni resničnosti skrbno izogibajo. Če jim pade veja na glavo, utegne biti to zelo boleče in opomin, da je resnica samo ena. Varno zatočišče pred stvarno resnico so našli v ideji. Zgodovina ni stvarna bit, temveč pojem. Ta se lepo prilega ideji, da je zgodovina na njihovi strani in da sedanjost ter prihodnost pripadata njim. Ta predstava se je nepovratno zakodirala v njihovih možganih. Angleški evolucionist Richard Dawkins je za tak pojav iznašel besedico mem, ki v kulturnem okolju pomeni isto kot gen v živih bitjih.
Levičarji nasprotujejo vsakemu družbenemu ali političnemu pojavu, ki ni znotraj njihove predstave o zgodovinski izbranosti. Legitimno sredstvo proti taki opoziciji je upor. Besednjak oziroma diskurz, ki ga ob tem uporabljajo, je za vsakega človeka, ki stoji zunaj tega steklenjaka, iracionalen in nesmiseln. Vsak izmislek, ki ga lahko preberemo na njihovih transparentih, je gola resnica, četudi je popolni absurd. Problem je torej v tem, da oni vedno govorijo resnico, mi pa se mnogokrat zlažemo. Zato bo sobivanje v Sloveniji še vedno težko in naporno.
