Ivo Svetina: Nagovor ob odkritju spominskega obeležja pesniku Ivanu Hribovšku (1923 – 1945)

Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev

Na 23. junija 2017 so v čudovitem okolju Repanškove galerije v Rudniku pri Radomljah počastili pesnika Ivanu Hribovška (1923-1945). Slavnostni govornik je bil Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki je svoj nagovor zaključil z ugotovitvijo, da je pesnika Hribovška zaznamovala Antigona, ki jo je prevedel v slovenščino. »Le čemu, se sprašujemo danes? Čemu se je v času, ko je zver vojne že smrtno krvavela, odločil, da postane Polinejk? Na to vprašanje nihče od nas ne more odgovoriti. Le pesnik sam…«

Beri dalje

Kako se mešata rdeča in črna

Ponekod bi radi naredili preteklost črno-belo, pri nas pa črno in rdečo. In črna in rdeča se v našem družbenem kontekstu zelo slabo mešata. Rdeča zvezda, rdeč komunisti, črni kleriki, črni oz. beli belogardisti, domobranci, ki so tudi črni. Ko na trenutek pomisliš, da so se stvari pomirile, spet udarijo.

I. Puc, Reporter: Pesnik »ognja groze«

Pesnik Karel Destovnik – Kajuh je bil zagnan pripadnik Varnostno-obveščevalne službe, skrivne organizacije KP, ki je ubijala nasprotnike revolucije – in še marsikoga zraven. Literarni zgodovinar Marjan Dolgan je naletel na namig, da je ohranjeno … Beri dalje

Balantičeva usoda v rojstnem mestu

Ko je Balantič med hudim trpljenjem v taborišču Gonars snoval načrt sonetnega venca sonetnih vencev, je želel enega izmed osrednjih sonetov posvetiti tudi rodnemu mestu: »Slavospev Kamniku in goram.« V pismu domačim je v domotožju iz Grahovega dne 15. maja 1943 zapisal: »Vem, da je najlepši kraj na svetu Kamnik in tudi gorá še nisem pozabil.«

Začeti misliti zgodovino

V zahtevah po ukinitvi imena Franceta Balantiča iz naziva kamniške knjižnice je implicirana sodba, da je bil mladi pesnik pripadnik vaških straž in kolaborant. Zatorej njegovo ime ne sme krasiti in obeleževati mestne biblioteke. Pogled, ki ni nov, je na Slovenskem prevladoval 7O let. Kako lahko vztraja celo epoho, kako je lahko preživel tudi po propadu komunističnega režima?

Fenomen pesnika Balantiča

Društvo Demos na Kamniškem, Društvo sv. Jakob, pobuda Resnica in sočutje ter spletni magazin Časnik so v okviru Socialnega tedna v Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku pripravili okroglo mizo z naslovom Fenomen pesnika Balantiča na … Beri dalje

Težave z Balantičem

Pesnikovo ime naj bi bilo iz knjižnic znova izbrisano, javni spomin nanj prepovedan. Na srečo so se v njegovo obrambo zdaj oglasili mnogi, tako z »leve« kot z »desne«. Nekateri od nasprotnikov so posegli po nenavadnih argumentih, strokovnjak za tehniško knjižničarstvo je bil mnenja, da se knjižnice ne smejo imenovati po ljudeh, ki bi politično delili obiskovalce. Kot da mora o kulturi še zmeraj in kar naprej odločati politika.

Politična vladavina mase

Ljudje mase si poželijo položajev v družbi, ki jim ne pripadajo. Opažamo, da so se posamezniki iz mase polastili v družbi večino vodstvenih položajev, ki jim zaradi svoje neusposobljenosti niso kos. Zato znanje, usposobljenost, odgovornost itd. v naši družbi niso več vrednote. Lažni intelektualci so na pohodu in družbena klima je takšna, da jim tudi uspeva zasesti položaje, na katerih ne bi smeli biti.

Ob rob kamniškim dogodkom

Kamniškim občinskim možem dajem v razmislek besede Hannah Arendt, ki je šokirala »pravični svet« z izjavo, da Eichmann ni bil nikakršna »pošast«, kakor ga je skušalo prikazati izraelsko sodstvo. Bil je običajen birokrat, ki je brez razmišljanja opravil to, kar so od njega zahtevali nadrejeni. Izgubili bomo mi. Kamničani. Slovenci. Ljudje. Ne le tisti, ki si želijo poimenovanja po Balantiču.

Verena V. Perko: ‘Svetohlinci in hinavci smo!’

Odrekanje pravice do groba pomeni razglašanje neke družbe za necivilizirano, psihopatsko skupnost. Z nerešenimi vprašanji do nepokopanih dajemo grozovito sporočilo svetu in zanamcem o nas samih! Ob tem pa jokamo, in prav je tako, nad Srebrenico, naši nepokopani pa so drugorazredne teme. Svetohlinci in hinavci smo!