Edvard Kardelj

Stalin v pogovoru s Kardeljem o Sloveniji

Pred 69 leti, 5. marca 1953, so v Moskvi naznanili smrt sovjetskega diktatorja Josipa Visarionoviča Stalina, ki je skupaj z Leninom kriv za smrt milijonov nedolžnih. Umrl je v 74. letu starosti že nekaj dni pred tem datumom zaradi možganske kapi.

Beri dalje

Jože Dežman pisal ponosnemu nasledniku komunistov

Marko Koprivc naj neha opletati z lažnivimi in vsebinsko praznimi oznakami »kolaboracije«, »osvobodilne fronte«, ampak se posveti vprašanjem, ki so pred praznovanjem 30-letnice Republike Slovenije vsebinsko zanimiva in pomembna.

Beri dalje

Drago K. Ocvirk: Soočenje z zlom totalitarizma

Jutri, 23. avgusta, je dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov. To je priložnost, da se soočimo z zlom, ki je v trojni izvedbi uničeval naše ljudi. Res se ni vedno lahko pogledati v ogledalo, a je neizogibno, če naj bomo videti kolikor toliko človeški.

Beri dalje

J. Emeršič: Komunisti, stroj za ubijanje in poneumljanje ljudstva

Komunisti, ki so se razglasili za “stroj za oviranje buržoazije”, so postali stroj za ubijanje, uničevanje gospodarstva in poneumljanje. Režimski zgodovinarji so takoj po vojni poskrbeli za izbris vseh velikih mož slovenske zgodovine, ki bi lahko postavili pod vprašaj legitimnost revolucije.

Beri dalje

Številni zločini partije v revoluciji

Te stvari (op. napake partije v revoluciji) so dokumentirane? Vse, čisto vse, kar sem tukaj rekel. Od Mačka ima Godeša. Vojaške poraze ima Bučar osebno, pa tudi direktno iz dokumentov vem za omenjene reči. Denimo tisto o prezgodnjem pobijanju. O proletarskih brigadah je tudi dokumentirano. V Dokumentih ljudske revolucije najdete vse.

Beri dalje

Razpreti nukleus intime – »skrivnostna« oseba

Dragutin Gustinčič, foto: Wikipedija.

V razmislekih – o čistem nukleusu razkola – znova in znova trčimo ob eno in isto »skrivnostno« osebo. Iskanje nukleusa razkola nas znova in znova osredinja na neugodno »skrivnost« gospoda Dragotina Gustinčiča.

Beri dalje

Beri dalje

Program prenovljene Slovenije

Fašizem in nacizem sta premagana, v naših glavah ostajata samo še kot psovka za vse tiste, ki nočejo verjeti, da je komunizem nekaj drugega, da je obljuba boljšega življenja, ki se lahko še vedno izpolni. … Beri dalje

Beri dalje

Hrvati: Edvard Kardelj je spletkaril za Slovence!

Še zlasti Nemčija je s svojo diplomatsko noto dala Hrvaški jasno vedeti, da je razsodbo potrebno spoštovati. Njena prizadevanja gre razumeti kot podporo vzorčnemu primeru reševanja za podobne mejne spore v regiji, predvsem tiste, ki jih ima prav naša južna soseda s preostalimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, na katere meji.

Beri dalje

Pomladanska utrujenost (tek v prazno)

Obširna zelena površina ob Poti spominov in tovarištva bi bila lahko primerna tudi za začetek muzeja totalitarizma, kamor bi lahko prepeljali vse ideološko sporne spomenike, kot sta denimo Kidrič in Kardelj, ki še vedno zastrupljajo medsebojne odnose. Namreč tudi z ohranitvijo takih spomenikov, na mestu kjer so sedaj, se ustvarja mnenje, da se nam, kot pravilno ugotavlja predsednik Pahor, nasilno prisvajanje oblasti, ki sta jo denimo Kardelj in Kidrič izvajala, ne zdi sporno. Še več, da se s tem strinjamo in to podpiramo.

Beri dalje

Najprej moralno, potem pa fizično likvidirati

Drugi temeljni mehanizem za uspeh totalitarizma je varnostnoobveščevalna služba, s katero imate kontrolo nad vsemi. Mi imamo 15. avgusta 1941 prvi registrirani sestanek, kjer se ustanovi VOS. Kardelj in oba Kidriča, mož in žena, ustanovijo VOS. Danes je 15. avgust državni praznik – Marijino vnebovzetje. Zakaj? Morda je to spomin na VOS.

Beri dalje

Milovan Đilas: Pisma iz zapora

Djilas je bil sicer že zaporniški veteran, saj je že pred vojno okušal zapore. A v zaporniških letih, ko pade z vrha beograjske nomenklature v samoto in pozabo mitroviške kaznilnice, zapuščen od političnih tovarišev (Rankovića, Kardelja itd.), se v tej korespondenci pokaže v vsej svoji človeškosti, z upanjem in malodušjem, predvsem pa z neverjetno samozavestjo in vero v svoj prav.

Beri dalje

Štiri revolucije pred revolucijo

Omeniti moram nekaj povsem nedopustnega, kar opažam v zgodovinopisju na Slovenskem: ko pišejo o revoluciji in o medvojnem času, komunistično partijo obravnavajo kot neko normalno politično demokratično stranko. Vendar je to čista zmota! Bila je revolucionarna, kriminalna združba, to je bil organizirani politični terorizem.

Beri dalje

Diferenciacija v Agrostroju

Predstavljal sem si, da Trg republike nekoč niti simbolno ne bo več trg revolucije, kar po spomenikih tam naokoli še vedno je. Eden od teh spomenikov je spomenik Edvardu Kardelju. Učitelj samoupravnega socializma in, kot pričajo viri, naročnik revolucionarnega nasilja v letih 1941-42, je tam prvi med enakimi – v družbi svojih samoupravljavcev. Prav podoben in prav tam bi bil lahko spomenik osamosvojiteljem. Boljše lokacije od tistega trga ni. Pučnik bi stal malo bolj spredaj.

Beri dalje

Je 27. april dan upora?

Najprej se moramo vprašati za kaj pravzaprav stoji 27. april? V času komunistične Slovenije je to bil dan Osvobodilne fronte (OF), po osamosvojitvi pa se je praznik, dela prost dan, preimenoval v dan upora. Če … Beri dalje

Beri dalje