Ena najiskrenejših in vizionarskih izjav Staneta Dolanca je bila izrečena 9. septembra 1972 v Splitu: »Mora nam biti popolnoma jasno, da smo mi komunisti v tej državi na oblasti. Če ne bi bili mi, bi … Beri dalje
Zakonca Hribar, kaj je za nas vrednota, kaj nam v ponos: revolucija in enoumje SFRJ ali demokracija in samostojna Republika Slovenija? Bo slovenski parlament še naprej zavračal podpis Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu? V čigavem imenu in komu v korist? Slovenci, vprašajmo se, kam plovemo?!
Revolucionarne partijske dogme so se povsem razblinile in pristale na smetišču zgodovine, edina trajna pridobitev revolucije je preoblikovanje slovenskega narodnega značaja, ki ga je bil predlagal dober pesnik in usodno slab politik Edvard Kocbek, in spodrezane slovenske korenine.
Marko Koprivc naj neha opletati z lažnivimi in vsebinsko praznimi oznakami »kolaboracije«, »osvobodilne fronte«, ampak se posveti vprašanjem, ki so pred praznovanjem 30-letnice Republike Slovenije vsebinsko zanimiva in pomembna.
Nekdanjo Moskovičevo vilo je stranka SD oz. njena predhodnica dobila z menjalno pogodbo za del stavbe današnjega slovenskega parlamenta oz. za poslopje nekdanjega CK ZKS na Tomšičevi v Ljubljani. Že večkrat je v slovenski javnosti … Beri dalje
Zdenke so (bile) javne osebe in da so jim skupni samo ime, ambicioznost in oblastiželjnost. Vsaka izmed njih je slednje dvoje udejanjala v svojem času, na svoj način in v vsakokratnem družbenopolitičnem okolju. Med zločinskim življenjem in delom Zdenke I. in drugimi tremi Zdenkami ni nikakršne neposredne zveze.
Upajmo, da bodo sledi t. i. rapalske meje izginile mnogo prej kot sledi rimskega limesa, saj se ta krivična meja še vedno (sistemsko) utrjuje tudi v glavah številnih Italijanov; enako upajmo, da bodo iz povsem podobnih razlogov izginile iz slovenske pokrajine tudi sledi druge vrste okupacije: povojni spomeniki skupaj z napisi TITO po primorskih hribih, ki simbolno pohabljajo našo pokrajino in mesta, podobno kot pohabljajo duha celih generacij …
Gospa Tanja Fajon, zasluži takšna ženska, kot je bila mama Zalika, nasilno smrt? Njena krivda je bila, da je živela v tistem hudem času. Gotovo boste rekli: ne. Kaj Vas pa potem hudič nese pred spomenik morilca? Je to Vaša neumnost ali namerna provokacija, izzivati nasprotnike komunizma?
Spomenik Toniju Mrlaku v Rožni dolini je edini in hudo problematičen spomenik iz osamosvojitvene vojne v prestolnici. Pučnik in Oman se na kmetih obračata vsak v svojem grobu, kajti Ljubljana ju je prezirala in že pozabila.
22. junij 1941 je datum je izrednega zgodovinskega pomena za naš upor proti okupatorju. Tega dne je s Hitlerjevim napadom na SZ prišlo do prekinitve dolgotrajnega sodelovanja med nemškimi nacionalsocialisti in Stalinovo SZ. Naš upor proti okupatorju se je (žal) začel šele potem, ko je Hitler napadel SZ, ne pa 27. aprila, ko naj bi bila ustanovljena OF, kot so nam lagali v šolah in kar še danes potvarjajo dediči komunistične partije.
Društvo Združeni ob Lipi sprave in Teološka fakulteta UL vabita na spominsko žalno slovesnost na dan umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha in študenta Viktorja Rojica. Zberemo se 26. 5. ob 17h na kraju umora na Streliški in gremo na dvorišče Teološko fakulteto, Poljanska c. 4. Zapeli bomo himno, kratko bo o prof. Ehrlichu spregovoril prof. dr. Janez Juhant; zaključil bomo z molitvijo. Vabljeni !
To, kar imamo danes, ni normalno, saj smo, kakor da bi bili izključeni iz evropske civilizacije. Številne stranke, ki sproti nastajajo in propadajo, so brez pravih temeljev in ciljev. Brezglavo plešejo skupaj s številnimi volivci. Vse to spominja na politično in kulturno zmedo, ki jo je k nam prinesel in jo še vedno vzdržuje komunizem.
Raje kot da bi kruto vsilil svojo voljo ljudstvu, kot sta jo Lenin in Stalin, je bil Hitler prepričan, da je edini način, kako lahko avtoriteta deluje, to, da je priljubljena. Zato je bilo uničevanje tistih, ki jih niso imeli za svoje pripadnike, storjeno s tiho podporo nemškega ljudstva.
Kidrič je imel majhne oči, ki so spominjale na podlasico, oči verskega fanatika in njegova vera je bil komunizem.
Ko se je med vojno začela komunistična revolucija, je bil Kidrič poleg Kardelja glavni načrtovalec pobojev. Na očitke o prevelikem številu žrtev revolucionarnega terorja je odgovarjal: »Tudi če bo na koncu borbe ostalo živih samo pet Slovencev in bodo to vsi komunisti, bo to za nas popolna zmaga.«
Tito ni obračunaval samo z okupatorskim nacifašizmom. Redno je pošiljal v smrt svoje partijske kolege. To je počel že pred 2. svetovno vojno, med vojno in po vojni. V okrutno smrt na Goli otok je pošiljal celo ljudi, ki so vojno preživeli v prvih vrstah partizanov.
O tem, ali so si 27. april izmislili komunisti, da bi prikrili kolaboracijo z nacisti, je Edvard Kocbek gotovo najbolj avtentičen pričevalec tistega usodnega časa. Takole se spominja tistih dni: »Že prve mesece smo bili … Beri dalje
»Dan upora je v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Upor in osvoboditev je proti volji … Beri dalje
Prvi korak k normalizaciji v slovenski kulturi bi bil v spremembi Ustave, v katero bi dodali 55 a člen. Ta naj bi se glasil: »Država ustvarja razmere, ki omogočajo, da se državljani odločajo za rojstva poklicnih kulturnih delavcev.« Če je 55. člen praviloma razlagan kot pravica do splava, bi s 55. a členom stalež kulturnih delavcev vzdrževali na številu, ki je še vzdržno za javne finance.
V samo pol stoletja se je kultno Kidričevo petkrat preimenovalo. Za točno letnico izvirnega imena Strnišče (požeta njiva, posekan gozd), je težje napisati, za vsa ostala preimenovanja pa je naloga bistveno lažja. Podravski kronist, župnik … Beri dalje