Očistiti policijo “janšistov” ali avtoritarnost po slovensko

Po pisanju medijev je v odziv na pričanje nekdanje generalne direktorice policije Tatjane Bobnar predsednik vlade dejal: “Edina resnica, ki jo je povedala, je bila ta, da sva se maja, preden je bila imenovana, dogovorila, da ima eno samo nalogo, to je, da očisti policijo janšistov,” je dejal Golob.

Pri tej izjavi ne gre toliko za vprašanje, kaj je resnično v navedbah gospe Bobnar, pač pa je bolj problematično predvsem to, da bi oziroma je želel predsednik vlade državni organ “očistiti janšistov”.

Četudi iz izjave ni povsem jasno, kdo naj bi bili “janšisti”, lahko upravičeno domnevamo, da misli na ljudi, ki so blizu nazorom Janeza Janše, poslanca in predsednika ene od parlamentarnih strank. Po lastnih izjavah si predsednik vlade dr. Robert Golob torej želi, ali si je vsaj želel, da se državni organ “očisti” teh ljudi.

Izraz “očisti” ni pravni izraz oziroma ni izraz, s katerim bi lahko opisovali zakonite kadrovske menjave. Izraz “očistiti” je izraz, ki se oziroma se je uporabljal v avtoritarnih režimih in diktaturah za različne oblike odstranjevanja in tudi fizične likvidacije režimu in diktaturam nenaklonjenih oseb. Izraz ima torej vse značilnosti sovražnega govora in diskriminacije; predstavlja poziv k potencialno nezakonitemu ravnanju oz. natančneje nezakonitemu premeščanju ali celo odpuščanju javnih uslužbencev na osnovi njihovih političnih prepričanj. Še več: Izjava bi lahko nakazovala, da je do takšnih potez na zahtevo predsednika vlade v preteklosti morda dejansko celo prišlo, torej je bilo morda kaznivo dejanje že storjeno. A tudi če do takšnega dejanja ni prišlo, ima že sama izjava elemente sovražnega govora in je hkrati zaskrbljujoča, ker ne samo odobrava, ampak očitno tudi poziva k nezakonitim dejanjem.

Toda ne gre le za grožnjo nezakonitega ravnanja. Tudi samo označevanje ljudi, ki delijo določena prepričanja (ki niso bila s sodno odločno prepoznana za neustavna – kajti le zagovarjanje ali še bolje uveljavljanje takšnih prepričanj bi lahko predstavljalo problem in razlog za “čistke”) oziroma nadevanje nekakšnih novorečnih nadimkov (SSKJ izraza “janšist” ne pozna) amorfni masi ljudi pomeni popolnoma nesprejemljiv poskus diskriminacije ljudi na osnovi političnega prepričanja, še posebej, ker prihaja z ene najvišjih funkcij v državi.

Oznaka “janšist” predstavlja etiketiranje ljudi na osnovi njihove politične pripadnosti. Še več: Izrečeno v gornjem kontekstu, gre za vnaprejšnje negativno označevanje teh ljudi kot oseb, ki delujejo protiustavno – kajti le v takšnem primeru jih je moč označiti za neprimerne za javne uslužbence. S tem pa je predsednik vlade dr. Robert Golob, kot nosilec visoke politične funkcije, kot sprejemljivo in celo zaželeno ter potrebno označil diskriminacijo na osnovi političnega prepričanja, konkretno politično prepričanje pa razglasil za ustavno nesprejemljivo. Njegova izjava predstavlja pritisk ne samo na “janšiste” v državni upravi, ampak tudi na javne uslužbence, ki izvajajo kadrovske postopke v javni upravi.

Tako izjava predsednika vlade ne more biti zgolj razlog za politične poteze (npr. ustavno obtožbo), ampak terja tudi preiskavo policije zaradi očitnih elementov sovražnega govora in pozivanja k nezakonitim dejanjem na osnovi političnega prepričanja.

Svoboda – kljub 57 priporočilom za preprečevanje sovražnega govora – je torej lahko celo pri svojem in državnem vrhu izrazito nestrpna, do te mere, da si privošči javne pozive k diskriminaciji na osnovi političnih prepričanj in merodajne sodbe o domnevnem protiustavnem delovanju svojih političnih nasprotnikov in vseh njihovih somišljenikov. To je svoboda, ki se je lahko upravičeno bojimo. Avtoritarni populizem po slovensko.

Matevž Sedej