Predsednik vlade Marjan Šarec je izjavil, da lahko ministrici Kseniji Klampfer samo čestita za pogum, ker je leta 2017 kot načelnica Upravne enote Maribor prepovedala koncert hrvaškega glasbenika Marka Perkovića – Thompsona, ne glede na to, da je nedavno upravno sodišče presodilo, da je bila prepoved koncerta nezakonita.
Tudi za sodnico, ki je v zadevi Patria obsodila Janeza Janšo, so nekateri kolegi in politiki dejali, da je bila pogumna. Sodbo je kasneje Ustavno sodišče soglasno razveljavilo.
»Prepričan sem, da imamo pogum in razum, da bomo o tem tudi odločali,« je dejal poslanec Moderndorfer, tik preden so, kot se je kasneje-izkazalo, nezakonito odvzeli poslanski mandat Janši. Kljub pomislekom pravnih strokovnjakov je večina državnih svetnikov nezakonito odvzela mandat Francu Kanglerju. Vsaj poguma si v tem primeru niso pripisovali.
Gre res za pogum ali zgolj za poskus opravičevanja oblastniške samovolje
V normalni družbi je, ko gre za državne uradnike, politike, sodnike in tožilce, je spoštovanje zakonitosti in procedure mnogo višja in pomembnejša vrednota kot pogum. Vprašamo pa se lahko, ali gre v gornjih primerih dejansko za pogum ali zgolj za poskus opravičevanja oblastniške samovolje.
SSKJ definira pogum kot »pripravljenost storiti kaj kljub težavam in nevarnosti«. V kakšne težave lahko zabrede ali kakšni nevarnosti je lahko izpostavljen visok državni uradnik, ali politik, ali sodnik, če se odloči v prid vladajočemu režimu in v škodo posameznika ali manjšine? Jasno je, da so težave in nevarnosti minorne, vsekakor mnogo manjše, kot če se izpostavi proti interesom oblasti in/ali večine.
Oblastniki in njihovi klienti poskušajo protipravno ravnanje opravičevati, češ da manjšina ali posamezniki ogrožajo večino. Svež primer je poskus, da se ne izvrši odločba Ustavnega sodišča, da je potrebno izenačiti finančni položaj šolarjev, ki obiskujejo javni program v osnovnih šolah ne glede na to, ali je ustanovitelj šole država/občina ali zasebnik. Odprava diskriminacije šolarjev petih osnovnih šol naj bi poslabšala kakovost javnega šolstva, povečala socialno razslojevanje in ogrozila ustavno ločitev države in verskih skupnosti.
Sindikat učiteljev SVIZ celo predlaga, da naj bi o pravici nekaj sto učencev obveznega javnega programa v zasebnih šolah odločali ljudje na referendumu.
Že od Konfucijevih časov velja, da je dejanski prelom s starim režimom mogoč le, če se »besedam vrne njihov pravi pomen«. Politologi zaenkrat še niso poimenovali režima, ki nam vlada, a ko se bo izpel, bo potrebno v zavesti javnosti obuditi, kaj je pogum in kaj oblastniška aroganca.