Prav v letošnjem juniju mineva 300 let, odkar se je leta 1723 na Južnem Tirolskem rodil Giovanni Antonio Scopoli, prvi zdravnik v rudniku živega srebra v Idriji. Leta 1754 je nastopil svojo službo v mestu, skritem sredi Idrijskega hribovja. Dejstvo je, da mu 15-letno službovanje ni pomenilo posebne sreče. Dvakrat mu je pogorelo imetje, umrla sta mu žena in otroka. Pa tudi v samem rudniku mu niso dali dosti možnosti, da bi razvijal svoje sposobnosti. Zdravstvena služba rudnika je bila namreč šele v povojih.
Uteho je našel v preučevanju narave. V času, ko ni bil v službi. Še prav posebej ga je zanimala botanika. Raziskoval je floro in favno Kranjske, ki sta bili do tistih časov še bolj ali manj neraziskani. Službena pot ga je vodila leta 1769 na Slovaško, a nekako je ostal naš znanstvenik. Leta 1776 je postal profesor v Paviji, kjer je živel do svoje smrti leta 1788.
Že v času študija v Innsbrucku se je zanimal za zdravilne učinke rastlin in si naredil pravo pravcato zbirko. Kranjsko rastlinstvo je predstavil v delu Kranjska flora (Flora Carniolica), ki je na Dunaju izšla leta 1760. V njej je opisal več kot 1000 vrst naših rastlin.
Scopoli je bil prvi raziskovalec, ki je opisal človeško ribico. Predstavil jo je slovitemu švedskemu botaniku Karlu Linneju kot do tedaj neznano jamsko dvoživko.
Leta 1761 je izdal De Hydrargyro Idriens, knjigo o idrijskem živem srebru. Knjiga je razdeljena v tri dele. V prvem govori o živem srebru, drugem o idrijskem vitriolu, mineralu, najdenem v Idriji, v tretjem predstavi poklicne bolezni rudarjev in posledice zastrupitve z živim srebrom.
Tretje pomembno delo, ki ga je napisal v Idriji, je Entomologia Carniolica. Gre za prvo monografijo o žuželkah in drugih členonožcih, ki žive na Kranjskem. V knjigi je predstavil, kar 1153 vrst živali. Prvi na svetu je predstavil parjenje čebelje matice s troti zunaj panja. Kot se spodobi za pravega znanstvenika, je izvod knjige poslal Linneju, ki je v tem času veljal za svetovno avtoriteto na področju botanike in zoologije. Sodelovanje med znanstvenikoma, ki je trajalo desetletja.
Scopoli je bil brez dvoma velik znanstvenik. Izdal je kar 21 knjig in 53 razprav v zbornikih in revijah. Velja za prvega modernega raziskovalca narave Slovenije in, čeprav Italijan, je nas Slovence popeljal v sam vrh evropske znanosti.
