Na okrogli mizi Ali sem Charlie?, ki sta jo pripravila zavod za izobraževanje Socialna akademija in spletni portal Časnik.si, so sodelovali docent na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič, odvetnica Nataša Pirc Musar in novinar Planet TV Rajko Gerič.
Dr. Jernej Letnar Černič je v uvodu opisal, da Evropsko sodišče za človekove pravice pod svobodo govora ne šteje, če nekdo želi zanikati npr. holokavst in primere sovražnega govora, ki so usmerjeni do etničnih in drugih podobnih skupin. Opozoril je, da je v slovenski sodni praksi v primerih poseganja v dobro ime posameznika prevelik poudarek na uporabi kazenskih postopkov, saj bi se osebe, ki se čutijo prizadete morale odločati za sprožanje civilno odškodninskih tožb.
Drugi od gostov, novinar Rajko Gerič opozarja, da je v slovenskih medijih preveč zgodb s polovično ali sploh nikakršno utemeljitvijo. Dogajajo se tudi medijski umori, kot je bil npr. pritisk na ravnatelja mariborske srednje šole, ki je storil samomor. Posledični učinek na novinarje v smislu večje odgovornosti je bil kratkotrajen, saj je že po nekaj dneh v medijih spet zavladala potreba po senzacionalizmu.
V Sloveniji imamo po mnenju odvetnice Pirc Musarjeve veliko sovražnega govora proti narodnim manjšinam. Ob tem je spomnila na zapis Tomaža Majerja, ki je volivce stranke PS označil za trenirkarje. Tudi sama se je spozabila ob zapisu na Twitterju, ko je zapisala, da bo prišla na določen dogodek v trenirki “črtomirki” (Črtomir je ime sinu predsednika SDS Janeza Janše, op. p.). Ve, da je bila to huda napaka in se je za svoje besede družini Janša opravičila.
Na vprašanje moderatorke, novinarke Urške Makovec, o tabu temah v slovenski javnosti, so se sogovorniki izognili neposrednim odgovorom. Najbolj neposreden je bil Jernej Letnar Černič, ki je opozoril, da številna grobišča iz časa II. svetovne vojne kličejo po neki strpni obravnavi tega dogajanja, ki pa ga družba in novinarji tudi po 70 letih očitno še vedno niso zmožni analizirati, raziskovati in osvetliti. Opozarja, da to postaja nevarno, saj se v javnosti na tem področju razrašča sovražni govor v smislu, »še premalo smo jih pobili«, istemu pa dodajajo svoje tudi politiki, ki se obnašajo skrajno neodgovorno, nenazadnje tudi do posmrtnih ostankov pobitih v Hudi jami.
Letnar Černič in Pirc Musarjeva sta si prišla navzkriž glede članov inciative 40 dni za življenje, ki z molitvijo pred porodnišnico izražajo skrb in sočutje za mamice in očete v stiski ter za nerojene otroke. Slednja, ki je tudi predsednica Sveta za odziv na sovražni govor, je izjavila, da se ljudje tam ne bi smeli zbirati, saj naj “molijo doma«. Letnar Černič ji je odločno nasprotoval. Mnenja je, da gre pri molitvi pred bolnišnico za svobodo zbiranja in da lahko vsakdo, ki ima na pravico do splava svoj pogled, le tega na miroljuben način izrazi.
Na koncu so se vsi zbrani strinjali, da se v slovenski družbi ne znamo pogovarjati na strpen način, na temelju argumentov. Tudi če ne uspemo zbližati stališč, bi se morali sogovorniki z različnih bregov debate spoštovati in se zavzemati za izogibanje klišejskih oznak in žaljenja.
Produkcija videa: Socialna akademija.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
