Naš pogovor z Jožetom Colaričem III. del

Novomeški skavti v Krko vsako leto prinesejo luč miru iz Betlehema.
Novomeški skavti v Krko vsako leto prinesejo luč miru iz
Betlehema.

V prvem delu pogovora nam je Jože Colarič, predsednik Uprave Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto, predstavil razvoj gospodarske družbe, vse od njenih začetkov, v nadaljevanju pogovora smo se dotaknili trenutnih izzivov, s katerimi se krkaši soočajo danes, ob zaključku našega pogovora pa smo lahko slišali, kaj vse počne in zanima gospoda Colariča, ko ni med svojimi krkaši.

Ali Vam poleg vsakodnevnih obveznosti ostane še kaj časa za družino, prijatelje? Kje ste preživeli letošnji dopust? Ste morda na dopustu prebrali kakšno knjigo?

Če hočeš v tako velikem podjetju, kot je Krka, dosegati dobre rezultate, se moraš angažirati v celoti – biti v podjetje vpet tako rekoč 24 ur na dan vse leto. Seveda pa kljub številnim obveznostim najdem čas tudi za zasebno življenje. Kadar je le mogoče, grem rad v hribe, enkrat na leto pa si vzamem tudi čas za kakšno daljše potovanje. Tudi za dobro knjigo se najde čas. Na letošnjem dopustu sem prebral delo psihologa in dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo Daniela Kahnemana Razmišljanje, hitro in počasno, v kateri avtor predstavi način človekovega razmišljanja.

Kaj najraje počnete v prostem času? V Podbočju imate svoj vinograd, kakšno kakovost vina pričakujete letos?

Po očetu imamo manjši družinski vinograd, ki ga je treba obrezati, privezati trte, škropiti ter kositi travo. To je prijetno delo. Tako kot v hribih se tudi med trtami sprostim. Cviček, ki ga pridelujemo, bo tradicionalno zelo dober Tako kot vsak Dolenjec smo tudi pri nas zadovoljni s pridelkom, še posebej zato, ker je naš.

Katero vrlino v medsebojnem človeškem komuniciranju najbolj cenite? Kaj je moto Vašega življenja?

Živeti v skladu z možnostmi, ne željami.

Ali nam lahko zaupate, kateri slovenski in tuji pesniki, pisatelji in slikarji so Vam najljubši?

Seveda je veliko umetnikov, ki jih cenim, če pa jih moram izbrati, bi med pisatelji in pesniki izpostavil Prešerna in Puškina ter Cankarja in Tolstoja, med slikarji pa Lamuta in Dalija.

Katero zvrst glasbe radi poslušate?

Težko bi katero izpostavil. Poslušam malodane vse glasbene zvrsti.

Filozofija pomaga človeku živeti. Kateri filozof Vam je najbližji?

V glavnem se posvečam delu v Krki, kjer ni prostora za filozofiranje. Starši so me naučili delati in v vsakem trenutku dati vse od sebe ter da se moraš v življenju zanesti predvsem nase. In to je moja življenjska filozofija.

Kakšen je Vaš osebni pogled na svet? Ali Vas razni »-izmi«, kot so agnosticizem, relativizem, fideizem, skepticizem, ateizem in drugi, kaj nagovarjajo?

Ne, ne nagovarjajo me. Svet je enostaven, le da si ga ljudje včasih sami preveč zakompliciramo. Tudi naše poslanstvo je takšno: človek ne pride na svet samo zato, da bi ga nekega dne zapustil, ampak da v življenju tudi nekaj naredi. In moja naloga je, da zavzeto delam v dobro tovarne zdravil Krka, njenih delničarjev, zaposlenih in drugih deležnikov, predvsem pa v dobro kupcev. Za ukvarjanje z drugimi izzivi tako nimam prav dosti časa.

Ali je v Vas morda dilema med kreacionizmom in darvinizmom?

Ni je, darvinizem. Po tem nauku je boj za obstanek najučinkovitejša oblika naravnega selekcioniranja, ki ohrani le najsposobnejše predstavnike vrste. Podobno je v poslovnem svetu.

Ali verjamete v posmrtno življenje ali v reinkarnacijo?

Verjamem predvsem v danes.

Kaj želite povedati vsem ljudem dobre volje?

Vsem ljudem dobre volje sporočam, da je pomembno predvsem, da ohranjajo svoje zdravje in vitalnost. Če je človek pri dobrem zdravju, lahko vsak trenutek izkoristi svoje intelektualne, čustvene in socialne sposobnosti in izkušnje, ki jih imamo – take ali drugačne – v sebi prav vsi.

Gospod predsednik, zahvaljujem se Vam za sodelovanje in za ta zanimiv pogovor. V imenu članov našega društva in v svojem imenu pa Vam želim obilo ljubega zdravja, osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov.

KONEC

Pripis uredništva: Uvodni del pogovora smo objavili v nedeljo, 3. 12. 2017, prvo nadaljevanje pogovora z g. Colaričem pa smo objavili v nedeljo, 10. 12. 2017.