Pripravili smo dvanajst prispevkov, ki so v letu 2017 doživeli največje zanimanje pri naših bralcih.

Matevž Sedej: Tepci, sleparji in hujskači
Redkim konzervativno usmerjenim akademikom se ne godi slabo samo v postkomunistični Sloveniji. Tudi britanski konzervativni mislec Roger Scruton se je pred leti umaknil iz levičarsko dominantnega britanskega akademskega sveta, in da bi svoj delno prisilni, delno prostovoljni eksodus še podkrepil, svojo podeželsko posest, kjer živi, poimenoval ‘Scrutopia’.

Aleš Čerin: Očetje na “ignore”
Ko gledam kakega očeta štiri-pet-šest-letnega malčka, kako se kot glava družine/odločevalec – v službi je lahko vodja oddelka, vodja prodaje, morda tudi direktor – (simbolno) na kolenih pogaja z njim, da bi, recimo, odšel s plaže na večerjo, še prej pa pospravil plavalno “mašinerijo”, se sprašujem, kam je izginila očetovska avtoriteta, kaj je z našimi očeti.

Tomaž Erzar: Zahtevamo odstop župana Mestne občine Ljubljana
Zaradi suma sprevrženega kriminalnega dejanja, ki naj bi ga zagrešil župan glavnega mesta zoper spolno nedotakljivost, smo vsi upravičeno pretreseni in šokirani, saj gre za nezaslišano zlorabo moči nad nemočno osebo, ki se je na javno institucijo obrnila v stiski in bi si zato zaslužila posebno skrb in varstvo. Zaradi tega nedopustnega in neskončno podlega dejanja smo vsi, ki živimo v tej skupnosti, otroci, hčerke, žene in matere pa še posebej, izpostavljeni in razgaljeni.

Žiga Turk: Čedalje več fašizma?
V nekih lepših, srečnejših časih, ko se levičarji v svoji dominantnosti še niso počutili tako ogrožene, je bila diskreditacija za vse priložnosti beseda neoliberalec. To je bila sodobna žaljivka za 21. stoletje, za čas interneta, pametnih telefonov in družbenih omrežij. Presegala je spore in delitve iz mračnega 20. stoletja.

Andrej Tomelj: Talijin hram ali beznica
Sem redni obiskovalec SNG Drame, ki ne pripadam tako imenovani strokovni javnosti, ampak sem človek, ki imam, vsaj upam tako, nekaj malega občutka za dobro in lepo. Opažam, da me že lep čas pretežni del gledaliških predstav pušča hladnega, v zadnjem času pa se mi ob zapuščanju gledališke hiše pojavlja občutek, da sem ogoljufan, izigran, ponižan.

J. Možina, TVS 1, Intervju: Rado Pezdir (POSNETEK)
Rado Pezdir je v intervjuju pogumno razkril šokantna ozadja finančnega delovanja paradržavnih struktur, ki jih po pravici imenujemo »udbomafija«. Udba, poznejša SDV, politična policija prejšnjega nedemokratičnega režima, je namreč že leta 1946 začela s tihotapljenjem droge in cigaret, ter to počela še leta 1989, kar je sedaj dokumentirano. Pri svojem kriminalnem delovanju je imela tudi sodelavce iz italijanske mafije, ki so z Udbo sodelovali tudi v igralniških poslih. Bili so kot država v državi, nad SDV je bila samo Zveza komunistov oz. Centralni komite.

Tamara Griesser: Mit o 27. aprilu
Pred nami je ponovno praznik brez vsake vsebine. S tem ni mišljen podaljšek praznika dela, 2. maj, ki je seveda tudi slovenska posebnost – podobno kot 2. januar, ki ga je iz populističnih razlogov ponovno vpeljala sedanja slovenska vlada. V nobeni od članic Evropske unije 2. maj ni dela prost dan, v Evropi pa samo še v Bosni in Hercegovini ter Ukrajini. Ne, če govorimo o prazniku brez vsebine, potem je to 27. april, ki je bil od 1948 do osamosvojitve (razen v letih 1958-1968) dan Osvobodilne fronte (OF), danes pa se praznuje dan upora. Ne eno ne drugo ne ustreza zgodovinski resnici, ker takrat še ni bilo OF in tudi komunistična stran še ni organizirala upora proti okupatorju.

Drago K. Ocvirk: H-ribarjenje v kalnem
Obvladuje ameriško družbo katoliška Cerkev, ali kakšna protestantska, morda islamski mule in imami? Je temu tako tudi v Franciji ali Avstriji in drugih demokratičnih državah? V njih imajo namreč v vojski in policiji kaplane, ki so organizirani v upravne enote, katoličani, denimo, v škofijo. Primerljivo ureditev si želi tudi Cerkev pri nas. V Franciji, ki ima najbolj striktno ločitev Cerkve od države, je delovanje vojaške škofije utemeljujejo z neodtujljivo pravico slehernega vojaka, da prakticira svojo vero.

Peter Lah: Melanijin bojni krik
Radio Ognjišče sem prižgal v trenutku, ko je napovedovalka govorila o Trumpovem shodu na Floridi, ki ga je njegova tretja, mlada in lepa žena Melanija začela z očenašem. Poročilo je vsebovalo tudi podatke o verskem ozadju ameriškega prvega para. Trump da se ima za prezbiterijanca (to je najbolj elitna cerkev, ki ji praviloma pripada večina belih potomcev prvih kolonizatorjev), medtem ko se o Melaniji ne ve kaj dosti.

Andrej M. Poznič: Alenka, FB in laži
Slovenija je v mnogočem zelo, zelo posebna dežela. V neki čudni simbiozi idej in osebnih zamer živimo v stanju nenehnega spora na osnovi nacionalsocializma, čeprav trobila pri mikrofonih prisegajo raje na rdečo zvezdo, srp in kladivo. A ker pri tej svoji socialistični gorečnosti prisegajo na svoj nacionalizem, zabetoniran v mitu preteklosti, so bolj podobni nacistom kakor lastnim bratom v veri. Istočasno so pač shizofrenični, ker je nacionalizem nekompatibilen z internacionalizmom … a pri nas je potrebna tudi ta poroka, da ostanejo na oblasti.
Jurij P. Emeršič: Zlato v Janševi glavi
Prah zaradi požara v Kemisu se še ni polegel. Ljudje množično iščejo nasvetov pri okoljskih strokovnjakih in zdravnikih. Nihče si namreč ne želi fizične zastrupitve, lastne in svojih otrok. Zelo redki v tej naši podalpski domovini pa se vznemirjajo zaradi duhovne kontaminiranosti. Nihče ne išče nasveta pri nerežimskih zgodovinarjih, filozofih in duhovnikih, naj vendar povedo, kako sanirati zatohli revolucionarni oblak, ki nas duši. Danes bom predstavil enega od nevarnih dejavnikov, ki preprečujejo sanacijo stanja: evolucijski pogled na zgodovino.

Branko Cestnik: Ker tovarišica Špelič mesa ni vrgla psom
Rado Pezdir, ki ga je Jože Možina prejšnjo nedeljo kakor „plazeč se skozi žico“ in mimo „stražnega stolpa“, ki sliši na ime Programski svet, v fevd javne TV pritihotapil, nato pa, pomislite, skozi njene knežnje frekvence še do naših čutil spravil, je povedal pre-več. Kakor je l. 2009 Huda jama za marsikoga bila pre-huda, tako je Pezdirjevo nizanje podatkov in imen o komunistični vzporedni ekonomiji in bančništvu bilo pre-hudo, pre-resnično. Otrplost nomenklature še traja.