S sovražnim govorom nad desnico, ki pa meni, da je čas za spremembe

Dr. Ivan Štuhec, teolog, predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru ter direktor zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru
Dr. Ivan Štuhec, teolog, predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru ter direktor zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru

Tedenski pregled dogodkov, ki jih za goriški Novi glas pripravlja Marijan Drobež, med drugim izpostavlja mnenje vidnih desnosredinskih mnenjskih voditeljev, da je nastopil čas za spremembe.

V novi številki praznične družine, ki jo izdaja tednik Družina, je njena urednica Manica Ferenc v uvodniku zapisala, “da je mesec marec v postnem času, ko naj bi ljudje šli vase ter si vzeli čas za temeljit vpogled v duhovno raven našega bivanja. V marcu sta cvetna nedelja in tudi veliki petek”. Toda tem plemenitim ugotovitvam, tako primernim in koristnim našim ljudem, pa razmeram in času, v katerem živimo, so se na grob in sramoten način postavili nasproti nekateri znani in vplivni posamezniki.

S sovražnim govorom nad desnico

Poslanka iz stranke Levica Violeta Tomić je na spletu Facebook zapisala, da bi bilo stranko SDS nujno prepovedati, “saj se v njej zbira tisto najslabše o Slovencih”. Žaljiv in prostaški je publicist Marko Crnkovič, ki je v mariborskem časopisu Večer zapisal, “da se steklih psov desnice ne da ustavljati drugače kot tako, da jih osamimo, saj si ne zaslužijo naše pozornosti”. Oglasil se je tudi župan občine Komen Marko Bandelli, vplivni član stranke Zavezništvo Alenke Bratušek. Na spletnem omrežju Twiter je zapisal, “da so psi bolj pametni kot pa marsikateri desničar”.

Negativne izkušnje govorijo proti povezovanju s strankami socialističnega izvora

K sreči je predvolilna kampanja na drugih ravneh in pri drugih udeležencih zgledna, v glavnem tudi kulturna in civilizacijska. V časnikih in drugih glasilih, na spletu, raznih srečanjih in zborovanjih je veliko pisanja in govorjenja o bližnjih izrednih državnozborskih volitvah. Govori se tudi o referendumu o zakonu o drugem tiru železniške povezave med Divačo in Koprom. Kot je odločilo Vrhovno sodišče, ga bo treba ponoviti.

Vse politične stranke si prizadevajo in se trudijo, da bi se volitev udeležilo čim več upravičencev. Posebej je takšna zavzetost razvidna v desnem političnem taboru. Če bodo stranke desnice med seboj sodelovale in dosegle enotnost v svojih programih in stremljenjih, bi morda dosegle zmago na volitvah. Privrženci gibanja Prebudimo Slovenijo so v posebni izjavi menili, “da bi na izrednih volitvah v Državni zbor vse demokratične stranke in gibanja morali nastopiti enotno in biti povezani v Koaliciji za spremembe. Odsvetujejo kakršnokoli predvolilno ali povolilno povezovanje s strankami socialističnega izvora. Vse dosedanje izkušnje takega povezovanja in sodelovanja so namreč povsem in izrazito negativne.

Priznanje manjšin, ki to niso

Zgodovinar in nekdanji minister za kulturo, Vasko Simoniti, v članku, objavljenem v reviji Demokracija, opozarja, “da tudi v Sloveniji ne ugasnejo težnje, s katerimi se želi šibka demokratična praksa še poslabšati in preoblikovati v polno delujoč stari režim politične zaostalosti. Omenjam nedavno obravnavan predlog zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Z omenjenim zakonom bi se v Sloveniji odprla pot k priznanju manjšin, ki to niso. Ta predlog, s katerim si želi neka politična združba zagotoviti volilne glasove, je izjemno nevaren. V družbo vnaša določena politična nelagodja, negotovosti in napetosti. Predlog je izraz želje predmodernih oblastnih mišljenjskih vzorcev po balkanizaciji Slovenije. Po načelu, če si države ne moreš podrediti, vnesi vanjo razkroj”.

Kako bi rešili socializem in živeli kot kapitalisti

Po mnenju zgodovinarja dr. Staneta Grande “naša naloga v tem trenutku ni razpravljanje o predsedniku vlade dr. Miru Cerarju, ampak se sporazumeti o tem, kako voliti, da se bo propadanje Slovenije ustavilo”. Ivan Štuhec, duhovnik in civilnodružbeni aktivist, je v komentarju, objavljenem v slovenskem katoliškem tedniku Družina, menil, “da dvomilijonska Slovenija realno zmore dve povprečno dobri skupini politikov, ki približno vedo, kako se vodi država. Mi pa se že desetletja preizkušamo, kako bi rešili socializem in živeli kot kapitalisti. Slovenski volivec bo tokrat moral presneto dobro premisliti, kateri garnituri politikov bo dal svoj glas”.

Da gremo na volitve, je še najmanj, kar lahko za to storimo za Slovenijo

Aktualen in tehten je prispevek o razmerah v Sloveniji in o volitvah, objavljen je bil Slovenskem času, prilogi tednika Družina. Objavil ga je nekdanji predsednik ustavnega sodišča, Miroslav Mozetič. Piše, “da je v Sloveniji čas za spremembe, da ne smemo biti brezbrižni, da smo kristjani skupaj z drugimi ljudmi dobre volje dolžni, da politiki vrnemo etično in kulturno dušo in da je krščanska dolžnost preporoditi politiko”. Svoja razmišljanja takole sklene: “Ali verjamemo ali ne, tudi od nas, vsakega posameznika, je odvisno, kakšna bo in v katero smer se bo razvijala naša domovina Slovenija. Še najmanj, kar lahko za to storimo, je, da gremo na volitve. Vsak glas je pomemben. Brezbrižnost in otopelost vodita v pogubo”.

Dogajanja v Sloveniji so zdaj taka, da navadni ljudje živijo in delajo po ustaljenih vzorcih in merilih; politika, ne glede na ideološke predznake strank, pa skoraj izključno teži k temu, da bi prišla na oblast. V takem vzdušju pričakujejo napoved datuma izrednih parlamentarnih volitev. Volivce čaka tudi ponovitev referenduma o zakonu o železniški progi med Divačo in Koprom. V Inštitutu dr. Janeza Evangelista Kreka zatrjujejo, “da potrebujemo bolj normalno Slovenijo, ki bo pravična domovina z razvitim gospodarstvom in kjer bo varno živeti. Na dolgi rok nas ogroža tudi premajhna rodnost. V Sloveniji je rodnost nizka, tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Pri nas se zdaj rodi okrog 20.000 otrok na leto. Demografska uravnoteženost pa bo dosežena, ko se bo rodilo vsaj 30.000 otrok.

Vir: Novi Glas, 29. 3. 2018, stran 17