Ideološka delitev v Sloveniji ima stare korenine, je zagrizena, sega v vse pore družbe in je vse bolj usodna za našo prihodnost. V zadnjem času je, med drugim, celo povzročila znižanje bonitetnih ocen vrsti slovenskih bank. Bonitetne agencije so po poročanju medijev kot močan razlog za to navedle politično delitev Slovenije, ki onemogoča uspešne ukrepe za ozdravitev našega bančništva in gospodarstva. Zdi se, da je razdeljenost vse globlja in odseva v zadrtih medsebojnih napadih in očitkih. Veliko teh spopadov se nanaša na dogajanja pri nas med drugo svetovno vojno in v letih po njej. O tem času pričajo huda dejstva: tisoči in tisoči izvensodno pobitih, okrog šeststo grobišč po naši domovini. Veliko se je že govorilo o spravi razdeljenega naroda, vendar do tega ni prišlo. Kako ob vsem tem preseči delitve, sovraštvo, predsodke v današnjem času?
Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen
Evangeljski dogodek, v katerem so Judje po svoji postavi hoteli kamnati prešuštnico in so vprašali Jezusa, kaj bi on storil, je zame eden najlepših in najbolj pretresljivih evangeljskih dogodkov. »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo« je dejal Jezus (Jn 8. 1-11). Ni rekel: kdor ima manjši greh lahko vrže kamen. Vsi so odšli, nihče ni vrgel kamna, Jezus pa je grešno ženo pozval k novemu življenju, v katerem ne bo več grešila. Kako se je to moglo zgoditi, da so vsi odšli in ni nihče vrgel kamna? Saj Judje kot narod le niso bili tako idealni, da bi človek od njih pričakoval takšno ravnanje. Gotovo so čutili, da jim Jezusova neoporečna moralna avtoriteta vidi v dušo in srce. Tako moč ima lahko samo Božja avtoriteta.
»Kod nas bi svi bacali«
V mojih študentskih časih nam je profesor pripovedoval, da je bil nekoč pri njem na obisku njegov kolega, profesor iz takratne Republike Bosne in Hercegovine. Na steni v stanovanju našega profesorja je visela umetniška slika, na kateri je bil upodobljen evangeljski dogodek o kamnanju prešuštnice. Profesor iz Bosne si je sliko ogledal, vendar ni vedel, kaj pomeni. Ko mu je naš profesor razložil, kaj je na sliki, se je njegov gost zamislil, potem pa dejal: »E, da bi se to kod nas desilo, svi bi bacali« (Če bi se to zgodilo pri nas, bi vsi metali).
Kamenje na prihodnost
Očitno je, da tudi v Sloveniji vsi mečemo »kamenje«, levi na desne, desni na leve, partizani na domobrance, domobranci na partizane, koalicija na opozicijo, opozicija na koalicijo, naši na one, oni na naše. In vsi pričakujemo, da se mora za spravo naroda zgoditi spreobrnjenje pri drugih. V tričetrt stoletja se nismo zmogli soočiti sami s seboj in si jasno zastaviti vprašanja: Kaj smo se iz naše zgodovine naučili? Ne zavedamo se, da mečemo kamenje na prihodnost naših otrok in vnukov.
Glede naše zgodovine so seveda upravičena vprašanja: kdo in zakaj je povzročil bratomorno vojno, kdo je zagrešil zločine, ki nas vse hudo bremenijo? Veliko je že prišlo na dan, zgodovina je že marsikaj proučila, mnoga dejstva so poznana. Če so pri tem razdeljeni tudi slovenski zgodovinarji, pa o delovanju totalitarnih sistemov veliko povedo tudi drugi avtorji.
Kaj je prav in kaj ni prav, nam še vedno najbolje pove deset Božjih zapovedi. Vendar jih je treba poslušati in upoštevati. Toda zgleda, da smo kot narod podobni Izraelcem iz knjige preroka Ezekiela, ko mu je Božji duh rekel: »Ti ljudje so trmastega obraza in predrznega srca« (Ezk 2, 2-5)
Se lahko rešimo?
Zdi se nemogoče, da bi kot narod kmalu dosegli potrebno zrelost in skupaj našli pot iz družbene krize. Krščanstvo daje smernice v evangeliju. Mnogim pa je krščanstvo spotika in dajo morda več na znanost – filozofijo. Kam lahko vodijo svet filozofi današnjega časa se vidi v morilskem odnosu do še nerojenih otrok in dojenčkov v objavi Alberta Giubilinija in Francesca Minerve v Journal of Medical Ethics. Moderna filozofa nam kažeta kruto totalitarno miselnost, ki je v svetu in tudi pri nas že povzročila neznansko gorje in se ji mora svet za svojo prihodnost odreči za zmeraj.
V stari Grčiji, domovini filozofov, je bil na preročišču v Delfih napis: »Spoznaj sebe!«. Aktualno tudi za danes, za družbeno stvarnost naše domovine. Da bi vendar že nehali metati kamenje na našo skupno prihodnost in ob vsej različnosti in nasprotovanjih znali vsaj za silo spoštovati drug drugega in življenje.
Foto: Tone Lesnik
