Pod ekonomsko svobodo razumemo preplet dejavnikov, ki vplivajo na možnosti ljudi, da svobodno odločajo o svojih ekonomskih aktivnostih. Gre za vrednostno nevtralen koncept, ki se ne opredeljuje do tega, ali je več ekonomskega ustvarjanja dobra ali slaba stvar, ne daje normativnih sodb o kakovosti življenja, ne o tem, kaj je prav za neko družbo in kaj ne.
Enotnega koncepta ekonomske svobode ni, saj je polje ekonomskega ustvarjanja zelo široko in praktično vsako človekovo aktivnost lahko opredelimo glede na njeno ekonomsko dimenzijo in na stopnjo svobode pri izvajanju te aktivnosti.
Ekonomska svoboda se posredno nanaša tudi na svobodo izražanja, versko svobodo, politično svobodo, svobodo izobraževanja in podobne svobode, ki navidez niso povezane z ekonomsko svobodo, a imajo posreden vpliv tudi na vsebino in raven ekonomskega udejstvovanja ljudi.
Ekonomska svoboda
V praksi se je uveljavilo kar nekaj različnih poskusov merjenja ekonomske svobode. Eden takšnih je Ekonomska svoboda sveta, ki jo vsako leto objavlja kanadski Fraserjev inštitut. Po mnenju avtorjev Ekonomske svobode sveta je bistvo ekonomske svobode v možnosti izbire, prosti menjavi na trgu, svobodi vstopa in tekmovanja na trgu in v zavarovanju ljudi in njihovega premoženja pred nasiljem tretjih oseb. Končna ocena na Fraserjevi lestvici ekonomske svobode je povprečje ocen petih glavnih kategorij: obsega države v gospodarstvu, pravnega sistema z zavarovanjem lastninskih pravic, stabilnosti denarja, svobode trgovanja s tujino in regulacije. V aktualni izdaji lestvice ekonomske svobode za leto 2012 je bilo zajetih 152 držav.
Obseg države
Ocena za obseg države je sestavljena iz ocen štirih dejavnikov: državne potrošnje, državnih subvencij in transferjev,
državnih podjetij in investiranja ter obdavčitve. Država s svojo potrošnjo krepi kupno moč podjetjem in posameznikom v panogah, ki ponujajo dobrine, po katerih država povprašuje oziroma jih krepi z dajanjem subvencij in transferjev. Podjetja lahko obvladuje tudi neposredno prek lastnine in jim daje državno zaščito na način opravljanja lastniške funkcije v podjetju, vendar svoje gospodarske aktivnosti lahko opravlja le tako, da prek davkov jemlje del ekonomske svobode neto vplačnikom v državni proračun. Davki zvišujejo oportunitetne stroške podjetjem in posameznikom, ki niso deležni državnih ugodnosti. V splošnem velja, da enota državne ekonomske aktivnosti oziroma potrošnje pomeni več tistim, ki jim je namenjena, in manj tistim, ki jih takšen vpliv omejuje. Slovenija je pri obsegu države dosegla oceno 4,6, kar jo uvršča na 141. mesto.
Pravni sistem
Druga kategorija ocene ekonomske svobode je delovanje pravnega sistema. Pravni sistem po kriterijih Fraserjevega inštituta vključuje vladavino prava, zavarovanje lastninskih pravic, neodvisno in nepristransko sodstvo ter pravično in učinkovito izvajanje zakonov. Delovanje pravnega sistema vpliva na delovanje ljudi v nekem družbenem okolju, saj vpliva na stopnjo spoštovanja medsebojnih dogovorov, izvrševanja pogodb, miroljubnega sodelovanja in varstva zasebne lastnine. Slabše delovanje pravnega sistema negativno vpliva na motivacijo ljudi za vzajemno koristno sodelovanje in spoštovanje dogovorov. V okolju pravnega nereda bodo nad dolgoročnimi vzgibi ljudi prevladali kratkoročni, špekulativni motivi, nad izvrševanjem medsebojnih dogovorov pa motiv po izigravanju in izsiljevanju zase ugodnejših pogojev. Delovanje pravnega sistema ni zgolj zavarovanje premožnih, temveč vseh tistih, ki vsakodnevno vstopamo v raznolike poslovne odnose s številnimi podjetji in posamezniki, pri čemer se tega največkrat niti ne zavedamo: od nakupov kruha v trgovini, sadja in zelenjave na tržnici oziroma plačil položnic do onesnaževanja okolja, povzročanja hrupa in ogrožanja varnosti na ulici. Sodstvo predstavlja razsodnika, ki ima avtoriteto kaznovanja in omejevanja osebne (ne le ekonomske) svobode ljudem, zato mora delovati skladno z najvišjimi standardi objektivnosti, nepristranskosti in strokovne neoporečnosti ter neodvisno od vsakokratnih političnih razmerij v družbi. Slovenija je po oceni pravnega sistema in lastninskih pravic dosegla 6,1 točko in se uvrstila na 52. mesto.
Stabilen denar
Stabilen denar je tretja glavna kategorija ocene ekonomske svobode. Stabilnost vrednosti denarja omogoča dolgoročno načrtovanje ekonomskih aktivnosti. Nenehno spreminjanje vrednosti kupne moči denarja zaradi inflacije in deflacije pomeni spreminjanje vrednosti premoženja neodvisno od ekonomskih funkcij, ki jih to premoženje opravlja, kar povzroča spreminjanje lastninskih razmerij v družbi na neproduktiven način. Takšno spreminjanje onemogoča racionalno načrtovanje prihodnjih ekonomskih aktivnosti. Posledica nestabilnega denarja je nizko zaupanje ljudi v denar. Nestabilen denar zaznamujejo nepredvidljive obrestne mere, izostanek dolgoročnega investiranja in upadanje založenosti s kapitalom. Hiperinflacija in hiperdeflacija sta dve skrajni obliki nestabilnosti kupne moči denarja in zgodovina je že večkrat potrdila njune pasti in škodo, ki jo povzročata za gospodarstvo. V takšnih razmerah je nemogoče vsakršno napovedovanje gospodarske aktivnosti, saj ljudje denarju ne zaupajo in vzpostavijo vzporedno gospodarstvo.
Kategorija stabilen denar v Fraserjevi oceni ekonomske svobode vključuje naraščanje količine denarja v obtoku, nihanje v inflaciji, stopnjo inflacije v zadnjem letu in dostopnost tujih valut ter njihovih možnosti uporabe pri bančnih računih domačih in tujih bank. Ocena Slovenije glede stabilnosti denarja je 8,2 točke, kar jo uvršča na 80. mesto.
Svobodno trgovanje
Svobodno sodelovanje v trgovanju je četrta glavna kategorija ocene o ekonomski svobodi. Trgovanje spodbuja sodelovanje med ljudmi na produktiven način. Kot rezultat nastane zapletena mreža medsebojnih odnosov, kjer ljudje prispevajo k skupni vrednosti dobrin in storitev in jih medsebojno izmenjujejo v obojestransko korist. Proces mednarodnega trgovanja in proizvodnje krepi medsebojno odvisnost na miroljuben in za vse vpletene strani koristen način. Države z uvajanjem raznih omejitev prostemu pretoku dobrin zavirajo ekonomske učinke in koristi, ki izhajajo iz svobodnega trgovanja. Fraserjeva ocena svobodnega trgovanja vključuje tarife, druge zakonske ovire za izvoz in uvoz, cene na črnem trgu in nadzor nad pretokom kapitala in ljudi. Slovenija je pri možnostih svobodnega trgovanja dosegla 7,4 točke in se uvrstila na 60. mesto.
Več lahko preberete v Demokraciji.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
