V letu 2018, ki se je začelo z optimizmom zaradi izboljšanja razmer v gospodarstvu, nekaterih ukrepov vlade na socialnem področju, pa olajšav na področju delovnopravne ureditve, bodo potekale parlamentarne volitve, volitve v občinske svete, vključno z volitvami županov, v Sloveniji pa se bodo spominjali tudi stote obletnice konca prve svetovne vojne. Del vojne je bila soška fronta, ki je v Sloveniji povzročila veliko žrtev in drugih dramatičnih posledic. Aktualna zadeva in dokaz demokratične ureditve Slovenije je ustanavljanje novih političnih strank. O tem v politiki in delu javnosti nastajajo ocene in komentarji, nekateri pretežno populistično naravnani. Predsednik SDS in dela politične desnice, Janez Janša, je v govoru ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga je v Prevaljah na Koroškem počastilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, dejal, “da sta bili Slovenija in njena državnost zgrajeni na skalah, tako trdni sta bili. Vendar ima ta skala nekaj razpok. Ena od teh je neenotnost slovenske politike, druga razpoka pa je dejstvo, da nismo dosegli sprave in da v Sloveniji nismo civilizacijsko pokopali svojih rojakov”. Zgodilo pa se je presenečenje, ki so ga provladni mediji sprejeli v zadregi, zato so ga le bežno omenili. Nekaj mnenj in pogledov Janeza Janše na razmere v Sloveniji je namreč ponovil Janko Veber, podpredsednik socialdemokratske stranke, ki je izstopil iz njene poslanske skupine. Govori kritično o tem, da ima njegova stranka napačno politiko na raznih področjih, tudi o prodaji oziroma lastninjenju nekdanjega družbenega, zdaj pa državnega premoženja. Nekateri v slovenski politiki sicer menijo, da je Janko Veber nenadoma postal zelo kritičen glede stanja in razmer v Sloveniji zaradi bojazni, da ga vodstvo stranke, v kateri ostaja, ne bi kandidiralo za poslanca v naslednjem parlamentarnem mandatu.
Sicer pa v Sloveniji že celotno obdobje od osamosvojitve države poteka soočanje mnenj in trditev o tem, kdo oziroma katera politika ima največ zaslug za zgodovinsko dejanje, kar sta osamosvojitev in oblikovanje nove države. O tem je prof. dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist, napisal knjigo, ki obsega kar 775 strani in ima 1200 opomb. Delo z naslovom Kota 101 (tako so poimenovali najhujšo mučilnico na Golem otoku) po prepričanju pisca ponuja izčrpen odgovor, zakaj je v Sloveniji tako, kot je. Razkriva ozadja in manipulacije, ki jih tranzicijsko zaledje uporablja, da uničuje demokratično opozicijo. Kaže na zasnovanost slovenske države, tudi s tem, da prinaša deteljno analizo zlorabe prava, ki je tlakovala pot v sedanjost. Objavljena je jezikovno-zgodovinska in pravna analiza Patrie, primerov Kangler in Novič, pa tudi drugih znanih primerov. Knjiga je v bistvu kronika padca Slovenije od leta 2008 naprej. Kaže, kako postkomunisti z uporabo orwellovskega besednjaka, po medijih, sodstvu in drugih instrumentih oblasti držijo vse v svojih rokah. Vse zlorabe so natančno popisane
