Z veseljem vas pozdravljam na praznovanju ene od ključnih odločitev na poti v samostojno slovensko državnost.
Demosova odločitev v Poljčah pred petindvajsetimi leti je bila potrebna, prava, odločna in odločilna.
Decembra ji je sledilo zaporedje političnih dejanj, ki so vodila v izvedbo končne osamosvojitve. Poti nazaj ali stran ni bilo več.
Plebiscit je potrdil osamosvojitev kot temeljno programsko točko, s katero je zmagal Demos na prvih demokratičnih volitvah. Brez te zmage plebiscita sploh ne bi bilo.
6.12.1991 je bil podpisan “Sporazum političnih strank in poslanskih skupin Skupščine RS o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo”. Istega dne je Skupščina RS sprejela “Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije” in z njim v primeru odločitve za samostojnost naložila izvedbo osamosvojitvenih dejanj najkasneje v šestih mesecih.
17.12.1990 se je zgodil v podporo plebiscitu prvi postroj slovenske vojske v Kočevski Reki, 23.12.1990 pa zgodovinski plebiscit za osamosvojitev.
Glede na to, da se v zadnjih letih na proslavah pojavljajo vsebine in poudarki, ki nimajo podlage v osamosvojitvenih namenih ali pa jih zamegljujejo, bi rad jasno in resnicoljubno poudaril, da se zgodba slovenske osamosvojitve ni začela z enotnostjo, ampak z razliko.
Pomladne stranke, ki so svoje politične programe gradile na Majniški deklaraciji, so hotele demokratično in samostojno Slovenijo (tudi ideja o konfederaciji je seveda predpostavljala suverene države) – stranke komunističnega porekla, ki so sledile Temeljni listini, pa so želele še naprej samoupravno Jugoslavijo.
To razliko, alternativo in politično podlago za zgodovinski preboj so z idejo o samostojni slovenski državi ustvarile stranke slovenske pomladi, povezane v koalicijo DEMOS. Zgodovinsko pomembna enotnost se je zgodila s “Sporazumom političnih strank in poslanskih skupin Skupščine RS o skupnem nastopu na plebiscitu…”
Kljub jasnemu rezultatu plebiscita je sledilo nagajanje takratne opozicije takorekoč do same proglasitve neodvisnosti – v Skupščini, na ulici in še kje.
Enotnost ob plebiscitu pa ostaja zgodovinski dokaz in izvir navdiha za težke čase, ko je treba stopiti skupaj za skupne cilje in v skupno dobro.
S hvaležnostjo vsem, ki so se na tem mestu takrat izrekli za plebicit vam želim polno praznovanje tega pomembnega spomina, ki nas povezuje, zavezuje in navdihuje.
Lojze Peterle
Predsednik osamosvojitvene vlade
Podpredsednik DEMOS-a
