Ljudmila Novak: “Kaže, da bom kandidirala, saj stranki podpora raste.”

03 ljudmila novakNa Časniku bomo danes in jutri objavili intervjuja z Ljudmilo Novak in Mojco Kucler Dolinar, znanima obrazoma Nove Slovenije, katerima smo ločeno poslali nekaj vprašanj in sta nanje pisno odgovorili. Pričenjamo z objavo odgovorov predsednice Nove Slovenije, poslanke in nekdanje evropske poslanke, Ljudmile Novak.

Te dni je iz bil iz stranke izključen Aleš Hojs, pred časom je prenehalo članstvo v Izvršilnem odboru Lidiji Drobnič. Je to pokazatelj, da stranka neuspešno krmari med mlajšim in starejšim delom stranke, med bolj liberalnim in bolj konzervativnim delom?

Gospa Lidija Drobnič je bila v prejšnjih mandatih članica Izvršilnega odbora (IO) kot predstavnica Ženske zveze (ŽZ). V novem rednem mandatu je ŽZ imenovala svojo podpredsednico za članico IO, gospa Lidija Drobnič pa uživa zaslužen pokoj kot častna predsednica ŽZ pri NSi. Aleš Hojs je bil iz stranke izključen na predlog nekaterih občinskih odbor in na predlog Mlade Slovenije, podmladka NSi, zaradi povsem drugih razlogov, ne pa zaradi generacijskih razlik. V NSi so vsi člani, ki delajo za dobro stranke in v duhu vrednot krščanske demokracije in naših pravil, vedno dobrodošli.

Janez Janša je v intervjuju za najbolj uveljavljen “desni” slovenski tednik izjavil,: “Težko bi rekel, da v uredniški politiki prepoznavam trud za enotnost na desnici. Prej obratno.” Se vam ne zdi, da so vaše trditve, da stranka SDS obvladuje nekatere medije, kjer ni posredno lastniško prisotna, brez temeljev?

S to trditvijo bi se celo strinjala, saj takšen medij, ki nenehno žali, natolcuje in piše laži o skoraj vseh strankah na desnici, najbolj pomaga prav levici.

Kako gledate na odnos med NSi in SDS? Kolikokrat ste se v letu 2016 srečali s predsednikom SDS na delovnih sestankih? Na kakšne načine ste si vi osebno in ožje vodstvo prizadevali, da bi stranki obvladovali medsebojne napetosti?

V parlamentu obe stranki pogosto sodelujeta pri vprašanjih, kjer imamo podobna stališča. Sklicali smo tudi nekaj skupnih izrednih sej. Kadar se strinjamo z vsebino, ki jo predlaga SDS ali katera druga opozicijska stranka, jo podpremo in tudi obratno. Ni pa nujno, da se moramo v vsem strinjati in imeti enaka mnenja in stališča o vseh stvareh. Potem pa res ne bi bilo potrebno, da imamo različne stranke. V opoziciji je sodelovanje različnih strank precej bolj ohlapno kot v vladni koaliciji. Napetosti ne izvirajo iz dela v parlamentu.

Koga točno, katere skupine volivcev, želi NSi nagovoriti s konfrontacijo s SDS?

V NSi predvsem delamo in iščemo rešitve za probleme, ki jih srečujemo na terenu in v pogovorih s številnimi državljani, ki delajo na različnih področjih. Včasih pa je potrebno povedati jasno in glasno, kadar se s kom ali s čim ne strinjamo, ne glede na to, za koga in kaj gre. Predvsem se ne strinjamo s potezami, ki ljudi razdvajajo ali spodbujajo sovraštvo in nove delitve. V Sloveniji potrebujemo več seštevanja potencialov in manj delitev.

V medijih se pojavljajo ocene, da NSi obvladujejo različni lobiji (verjetno so s tem mišljeni uradni in neformalni zunanji svetovalci). Lahko to bolj pojasnite, konkretizirate?

No, te vaše trditve oziroma namigovanja pa izhajajo prav iz takšnih medijev in strank, o katerih ste me spraševali na začetku. Brez kakršnih koli osnov in dokazov podtikati drugim tisto, kar obvladuje njih same, je postala stalna praksa nekaterih ljudi in njim naklonjenih medijev.

Kakšne so razlike med NSi iz leta 2000, ko je bila ustanovljena, in danes?

Četrtega avgusta leta 2000 se krščanski demokrati nismo več prepoznali v novi združeni stranki in zato je nastala Nova Slovenija. Stranka je doživela svoj vrhunec z zmago na prvih evropskih volitvah leta 2004 in z uspešnim vodenjem štirih zahtevnih resorjev v desni Vladi v mandatu od 2004 do 2008. Kljub temu je sledil izpad iz parlamenta leta 2008 in najtežje obdobje v zgodovini stranke. Ponovna vrnitev med parlamentarne stranke leta 2011 nas je napolnila z novo energijo in prepričanjem, da Slovenija potrebuje krščansko demokratsko stranko za večjo uravnoteženost političnega prostora in za ohranitev vrednot, ki so temelj povezovanja in sodelovanja v Evropi. Prav krščanski demokrati pa so odigrali pomembno vlogo pri postavljanju temeljev slovenske države in zaradi evropskih povezav tudi bistveno pripomogli k hitrejšemu priznanju Slovenije. V svetu se konflikti povečujejo, populisti in skrajneži pridobivajo na moči. Žal se to dogaja tudi v Sloveniji, kar pa ne prinaša dobrih rešitev in upanja za mlado državo. Še vedno vladajo velike napetosti med levim in desnim političnim blokom. V NSi si prizadevamo za novo politično kulturo, ki gradi na pozitivnem reševanju problemov in ubira zmerno srednjo pot, brez skrajnosti, ki vodijo v konflikte. Želimo, da bi tudi Slovenija postala normalna država, kjer politika postavlja v ospredje spoštovanje vsakega človeka in dela za skupno dobro vseh državljanov.

Odnos z SDS je v zadnjem času v ospredju strankinega javnega pojavljanja. Zakaj druge teme, ki jih vaša stranka odpira, ne odmevajo tako?

Slovenija in slovenski mediji se na splošno preveč ukvarjajo s poročanjem o aferah in razprtijah, medtem ko veliko manj poročajo o vseh dobrih predlogih, ki jih dajemo iz dneva v dan. V zadnjem času smo v parlamentarno proceduro vložili devet zakonskih predlogov z dobrimi rešitvami, o katerih pa se ni veliko poročalo. Zadovoljni pa smo, da je bil sprejet naš Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki prinaša ustrezne rešitve za reševanje osnovnih civilizacijskih problemov, kot je pokop žrtev medvojnih in povojnih pobojev. Vlada pa je za izvajanje tega zakona zagotovila ustrezna finančna sredstva.

Jeseni bo potekal kongres stranke. Boste kandidirali? Kako sicer vidite prihodnost NSi in nenazadnje t.i. pomladnega bloka?

Za sedaj kaže, da bom kandidirala, saj stranki podpora raste in je tudi notranje stabilna. Še naprej pa bomo v NSi delali za to, da bi Slovenija vedno bolj postajala normalna demokratična država, kakršno smo si predstavljali ob njenem nastanku. Za uresničitev tega cilja pa potrebujemo tudi v politiki več medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, predvsem pa moramo iskati rešitve za današnji čas in današnje potrebe. Pošteno in odgovorno delo, ustrezni ukrepi za podporo gospodarstvu za več delovnih mest, spodobno plačilo za vse, ki odgovorno in pošteno delajo,… Potrebujemo takšno socialno politiko, ki zagotavlja pomoč tistim, ki so se znašli v stiski in vzpostavlja boljše pogoje za bolj spodbudno družinsko politiko. Kako izboljšati rodnost in zagotoviti več delovnih mest za mlade ljudi, morajo postati naše osrednje teme. Večja zaposlenost mladih je tudi eden od pomembnih pogojev za več rojstev in za boljše pokojnine, za katere se zagotavlja denar iz vplačanih prispevkov zaposlenih, vedno večji delež pa mora zagotavljati državna blagajna.

Petindvajsetletnica samostojne Slovenije je tudi primeren čas za nove premisleke in nove poti v slovenski politiki. NSi bo še naprej delala za več upanja in za takšno Slovenijo, ki bo spet v ponos vsem Slovencem, doma in v tujini.

Gospa Ljudmila Novak, hvala za vaše odgovore.