Prvo poglavje posinodalne spodbude Radost ljubezni nam je služilo kot duhovni uvod v celotno papeževo delo. Dvakrat nas je povabil, da stopimo skozi vrata hiše in se pridružimo družini pri mizi (AL 8 in 9). … Beri dalje
Večjih in nadvse potrebnih reform državne regulative od te Vlade v predvolilnem ali celo volilnem letu ne moremo pričakovati. Na žalost tudi ne bolj gospodarnega odnosa do javnih financ. Zato je moja skromna želja slovenskemu gospodarstvu, da bi napredovali vsaj pri bolj strokovni selekciji uprav.
Inkubator 4.0 je projekt, katerega namen je pomagati mladim, da bodo bolje pripravljeni na vstop na trg dela in v katerem mladi spoznavajo svoje močne točke in razvijajo svoj edinstven prispevek k družbi, projekt pa jih podpira z mentorstvom in usposabljanjem. O projektu smo se pogovarjali z Matejem Cepinom direktorjem Socialne akademije, ki v Sloveniji in tudi širše že 12 let deluje na področju aktivnega in odgovornega državljanstva.
Potrebno bo torej natančno razločevanje duhov, tujih in domačih. »Konzervativna« smer, v katero naj bi se sedaj gibal svet, le v majhnem delu odgovarja zdravemu zavzemanju za spoštovanje krščanske tradicije in evropskega (krščanskega) humanizma. Ta smer je lahko kristjanom v tolažbo le v toliko, kolikor bo, če bo, zaustavilo najbolj agresivne oblike militantnega sekularizma. Trump pa je anti-levičar, ni pa ne krščanski demokrat in ne sodelavec Karitasa. Le nekoliko slovenski.
Naši »pluralni« mediji so takrat (op. leta 2012, 2013, ko so tudi pri nas potekali množični protesti) dan za dnem hujskali ljudi proti oblasti, ki jim ni bila po volji. Razni aktivisti, enako besni, ker so izgubili oblast, so bili agresivni tudi preko spletnih omrežij, o vsaki njihovi objavi pa so reklamno poročali tudi osrednji dnevniki. Enako, kot to delajo danes. Toda takrat FB ni nihče označil za »ideološki aparat kapitala«, kot ga je ob Trumpovi zmagi poimenoval profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Nemški filozof Robert Spaemann je ostro kritiziral posinodalno papeževo spodbudo Amoris laetitia (AL) 28. aprila 2016 v intervjuju z A. C. Wimmer ameriške mednarodne Catholic News Agency (prevedel ga je p. Branko na povezavi). Na omenjeni intervju je v pismu, ki ga je napisal Spaemannu, jasno in ostro odgovoril graški teolog in filozof Anton Kolb in ga v prevodu objavljamo na Časniku.
Slovenci premalo molimo. Na tem področju so nam lahko zgled južni sosedje Hrvati. Bolj kot večina Slovencev so ponosni na svojo zgodovino, svetnike in državo. Ni glavni problem, da nam bodo speljali teran. Posvojili so tudi našega Antona Mahniča, ki ga pri nas nismo znali ovrednotiti, ga prekrstili v Mahnića in že teče postopek za njegovo beatifikacijo. Pa še brez česa bomo ostali, če se ne bomo zgledovali po junaških likih iz naše zgodovine.
Zažig je tako postal simbol terorja ljudske oblasti nad Cerkvijo na Slovenskem po drugi svetovni vojni, Vovk z vidno rano na vratu, ki je bila posledica zažiga, pa pooseblja tisoče anonimnih katoličanov, laikov in klerikov, ki so bili šikanirani, kaznovani, zaprti, zasramovani itd. Vovk je namreč slaba vest slovenske levice, brutalno je bil teroriziran brez kakršnega koli upravičenega razloga.
Dvomim, da bi se ta migrantska gonja kar čez noč ustavila, saj se zdijo cilji elit neomajni in jasni. Na eni fronti poskušajo Evropo oslabiti z gender ideologijo in podobnimi novodobnimi izumi ter jo tako narediti ranljivo za kulturno in versko agresivne skupnosti, s tem pa pravzaprav povzročiti smrt krščanske civilizacije.
Kje so zdaj vsi tisti, ki nenehoma pljuvajo zoper privatnike? Kje je ZL, Alenčica ali SD, kje je Karl s svojimi upokojenci, ki jih bo poseg baje najbolj prizadel ali cincarji SMC-ja, da bi tega privatnika ustavili? Ni jih, ker ta privatnik vleče v isto smer kakor oni, ki imajo neko levičarsko retoriko, a so turbokapitalisti najslabše vrste. Monopol nad informacijami pomeni prevlado v politiki. Tega se sovražniki svobode še kako zavedajo.
Ob nazdravljanju novega leta je vrh KPS, čeprav so se razpustili, razkril svoj politični scenarij za leto 1992, ki se je glasil nekako takole: do konec leta 1991 bomo od znotraj zrušili koalicijo Demos, po novem letu bomo predlagali in izglasovali nezaupnico vladi Lojzeta Peterleta. Ko bomo ponovno imeli oblast v svojih rokah, pa bomo s pomočjo medijev počasi razkrajali popularnost in moč cerkve, ki je v času slovenske osamosvojitve dobila nov zagon.
Ampak najbolj pestro utegne biti na Nemškem. Že zdaj je videti, da se bodo tamkajšnje sicer šele jesenske volitve sprevrgle v glasovanje, med katerim bo večina volivcev na lističu videla le ime mame Merklove, in se bo odločala zgolj o tem, ali jo hoče še naprej gledati na kanclerskem stolčku. Angelci takole na prvi pogled ne kaže slabo.
Glejte, te likvidacije, poboji, umori po cestah, to so šli od junija, julija ’41. Konec meseca je bilo že ne vem koliko, že kakih 40, 50 ljudi pobitih. Poslušajte, to je bil strah, mi smo se bali. Čisto enostavno, to je bil strah pred terorističnimi fizičnimi likvidacijami. Pa še nečesa ne smemo pozabiti, kar se zelo premalo poudarja. Gre za naše vodilne.
Prav s tem pristopom, pa se je zameril mnogim katoličanom, ki so doslej v krščanstvu videli predvsem obrambni zid starega reda, tisočletnih vrednot. Zdi se, da je »puntarski duh« proti papeževemu pozivu zajel še zlasti države Višegrajske skupine, torej tudi Poljsko, ki v svetu slovi kot »najbolj verna evropska dežela«, s čimer se pojavlja določeno protislovje, ki odpira vrsto vprašanj.
Nedavno je slovenska televizija predvajala film o Fidelu Castru, revolucionarju, diktatorju, spolnemu obsedencu in zločincu. V filmu je tudi prizor, ko mu papež Frančišek prijazno ponudi roko, ostareli diktator pa se smehlja, kot bi ga … Beri dalje
V svojem grehu podpirajo in branijo drug drugega. Postavili so spomenike boju in sovraštvu. Vi pa jih na nekdanjih moriščih postavljate svoji žalosti. Pokopljite raje svoje drage, pa čeprav samo v želji svojega srca, za obzidja, kjer počivajo njihovi očetje. Iz krajev množičnih grobišč ne delajte spomenikov, ampak pokopališča. Resnica je nezadržna, toda počasna. Vedno jih bo ostalo nekaj, ki je ne bodo mogli sprejeti v celoti. In to vas bo vedno znova razočaralo.
Komu ustreza stalno mešanje megle in etiketiranje? V Sloveniji so stvari obrnjene na glavo, indoktrinirana javnost, predvsem mlajša šolana generacija misli, da slovenska levica simbolizira dobro, desnica pa slabo, kar se je pokazalo v dobrem volilnem rezultatu Združene levice na zadnjih volitvah. Stvari je treba poimenovati jasno in s pravimi besedami, izrazi.
Ko je torej zdaj 67-letna gospa Ivana izjavila za ameriški časnik New York Post, da bo Donalda pobarala glede svojega morebitnega imenovanja v Prago, jo je Zeman osebno poklical. Iz komunikeja, objavljenega na spletni strani urada predsednika, izvira, da ji je dobesedno dejal: “Ni boljšega človeka, ki bi lahko zastopal ZDA v Pragi.”
10. novembra 2016 je minilo 195 let od rojstva Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. Ob tej priliki je teološka revija Ruske pravoslavne Cerkve objavila razmišljanje, ki ga je pred 95 leti, ob stoletnici pisateljevega rojstva, imel tedanji … Beri dalje
Že samo zato, ker se na spletnih platformah pojavljajo medijske vsebine, so le ti nelojalna konkurenca medijem. Moj blog, Časnik.si, vaš facebook profil … so nelojalna konkurenca medijem. Samo zato, ker obstajajo. Ker so se pojavili. V čem je nelojalnost, ni povedano. Ampak seveda je nelojalnost grda stvar in opravičuje, da je treba »takšno ravnanje« – da torej vi pišete na bloge in facebook – regulirati.