Na pobudo Nove slovenske zaveze, se je v Ljubljani na Kongresnem trgu zbrala množica ljudi, si so se v molitvi spomnili na žrtve povojnih pobojev zapisane na farnih spominskih ploščah. Predstavniki krajev so v dolgi koloni prinesli križe z napisi krajev in številom žrtev.
Evropa se še dalje spopada s številnimi težavami. Tokrat največjo skrb zbujajo obveznice, katerih donosnost se je ponekod že spustila v negativno območje. Obveznica je upniški vrednostni papir, kjer lastnik upa, da bo zanje prejel … Beri dalje
Predolgo že trpijo svojci, ki ne vejo kam položiti rožo in prižgati svečko, globoko prizadet je ves narod. Razdeljenost je velika in se poglablja. Razrasla se bo kot huda bolezen preko naslednjih generacij, če ne najdemo zdravilne rože zanjo. Nič nam ne pomaga začudeno, če ne kar čudaško spraševanje najvišjih državnikov na slovesnosti sredi Ljubljane: kako, da smo tako hudo razdeljeni?
V Slovenijo socializem ni prišel ne z ruskimi ne s srbskimi tanki in Slovenije socializem tudi ni zapustil s skupaj s tanki JLA. Pač pa so na slovenski komunisti zapustili jugoslovanski partijski kongres. To je bil majhen korak za Slovenijo, pa velik korak za Zvezo komunistov Slovenije. Korak iz oblasti na oblast.
Vem, (pre)drzno je danes govoriti o tabu temah kot so: koliko je kdo obogatel v času privatizacije, kdo so strici iz ozadja, koliko so se okoristili z državnim premoženjem oziroma koliko so ga prenesli na … Beri dalje
Maja 1947 so v Ljubljani začeli zapirati ljudi, ki so sloveli po svoji izobrazbi, antifašizmu, kazali pa so premalo navdušenja za komunistično revolucijo. Julija so jih 15 postavili pred sodišče in uprizorili Nagodetov proces. Staša Furlan Seaton je v knjigi War Changes Everything povzela usodo svojega očeta, znamenitega pravnika dr. Borisa Furlana, obsojenega na Nagodetovem procesu.
Kako skozi prizmo logike Nashevega ravnovesja oceniti strategijo članov vodstva univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (UKC) v zvezi s primerom Radan, in kako oceniti nastope ministrice za zdravje? Ali se ministrica in člani vodstva UKCja vedejo skladno z njihovimi najboljšimi interesi in informacijami, s katerimi razpolagajo?
Letos obhajamo razne obletnice. Večina od njih so za slovenski narod tragičnega značaja. Poteka sedemdeset let nastopa komunističnega režima; začela se je naša begunska pot, ki ji za večino ni bilo povratka; tragično so takrat … Beri dalje
V teh dneh pa se ponovno zdi, da je prav osnovno človeško sočutje tista vrednota, ki nam je v slovenskem prostoru mnogokrat primanjkuje, ko govorimo o strahotah, ki smo si jih zadali v preteklosti. Travme preteklosti ostajajo še kako žive in boleče in brez njihovega ozdravljenja ne bo uspešne prihodnosti.
Titoistična strategija okamenjevanja je poznala vrsto prefriganih obredov, tja do znamenitih sistemskih političnih in ekonomskih bankrotov (samoupravljanje kot »Trst je naš«, Litostroj kot XIV.divizija). Da ne govorimo o znanosti, kulturi, šolstvu, zdravstvu. Ali bo dovolj, da se boš butnil v sabotinsko skalo, pa boš dan in noč recitiral Kardeljeve smeri razvoja na izust in se ti bo kar pobliskalo od vseh blagrov?
Če je sploh bil potreben še dodaten dokaz o tem, da vlada nima začrtane smeri krmarjenja, smo ga prejšnji teden nedvomno dobili z “nadaljevanko Zavarovalnica Triglav”. Že spet govorimo o eni od pomembnejših tem za Slovenijo ta trenutek. Vlada je namreč v prejšnjih tednih pripravila strategijo za upravljanje državnih naložb.
Demagogi so uspešni le, če prodajajo tudi kakšno utopijo (saj veste brezrazredna družba, vsakemu po njegovih potrebah in podobne finte). V našem primeru najbolj vžge ideja, da bomo, ker smo tako bogati z vodnimi viri, nekoč s pitno vodo bogateli tako kot danes bogatijo države, ki so bogate z nafto.
V teh majskih dneh smo priča obsojanja vrednim poskusom potvarjanja zgodovine in dviganju glave profašističnih prenapetežev iz cele Italije. Hkrati pa je potrebno izraziti nestrinjanje tudi s tistimi “našimi” sodeželani, ki vedno znova obnavljajo in častijo napis TITO na Sabotinu ter totalitarni sistem, v imenu katerega je izginilo okrog 900 Goričanov.
Pojem »nacionalni interes« je dobila v naši državi negativen sloves. Kljub temu lahko verjamemo, da imamo v Sloveniji dobre in poštene podjetnike. Imeli bi jih pa še več in to že dolgo, če jih revolucionarni sistem ne bi evforično uničeval takoj po koncu II. svetovne vojne. Med uspešnimi podjetniki, ki so jih po vojni razlastili, je bil tudi Franjo Pahernik.
Pred tremi tedni sem na družinskem prazniku, ki se ga je udeležilo več mladih družin z majhnimi otroki, opazoval majhnega dečka, ki je ravno shodil. V svoji otroški igrivosti in radovednosti je ostre vilice zabadal … Beri dalje
Inštitut Karantanija je poleg mnogih klasičnih del liberalne ekonomske in politične teorije izdal tudi zanimivo knjigo Moč idej ameriškega konservativnega misleca Richarda Weaverja, ki je bilo prvič izdano leta 1948. Gre za izredno vplivno delo, ki se giblje znotraj platonistične in krščanske miselne tradicije in ki je bilo označeno za eno redkih klasik ameriške politične misli.
Vsak, ki je kadarkoli odprl Novi glas, je domač z rubriko, ki nosi naslov Kaj sploh počnem tukaj?, vprašanjem, ki si ga Jurij Paljk že več let redno zastavlja in z njim izziva svoje bralce. … Beri dalje
Vsem, ki sedite v parlamentarni stavbi in ste se hoteli znebiti legitimno izvoljenega poslanca, pozdrav! Dolgo je že, predolgo, kar je najvišji organ pravosodja, Ustavno sodišče, razveljavilo sodbo Patria. Celo najbolj zakrknjeni mediji, ki nasprotujejo obtožencem in ne zmorejo ne dobre, ne objektivne besede na to temo, so nam morali poročati, da so obtoženi nedolžni.
Spopad za ohranitev moči v trenutno še državnih podjetjih se nam namenoma prikazuje kot vztrajanje na branikih za javno lastnino, za podjetja v službi človeka, delavcev in proti podjetjem grabežljivih kapitalistov in njihovega dobička. Kako zgrešena »filozofija« je to, nam dokazuje 25 let popolnoma neprimerne tranzicije države in gospodarstva.
Čeprav je toliko napisanega in povedanega o borbi proti okupatorju, vidim, da moj prispevek še ni registriran. Tega ne omenjam, ker bi želel povišati število tistih, ki prejemajo dodatke k redni pokojnini in tudi ne, da bi me Janez Stanovnik, ki ve toliko povedati o borcih, še posebej o krščanskih socialistih, uvrstil med legendarne in pogosto namišljene borce »za svobodo«.