Papež Frančišek v oktobru tako rekoč kot za stavo zbira simbolične mejnike na ekumenskem področju in na področju medverskega dialoga. Takoj po obisku v Gruziji in Azerbajdžanu za Kavkazom se je v Rimu srečal z anglikanskim primasom Justinom Welbyjem. Vrhunec pa bo vsaj letošnja bera dosegla s pontifeksovo udeležbo ob otvoritvi praznovanja petstote obletnice Lutrove reformacije konec meseca na Švedskem.
Že nekaj dni je tega, kar je luksemburški zunanji minister Jean Asselborn kratko malo zahteval izključitev naše vzhodne sosede Madžarske iz Evropske unije. Priznam, ob njegovem predlogu sem zastrigel z ušesi. Ne zato, ker bi gojil kakšne simpatije do trenutne madžarske vlade in njenega šefa. Viktor Orban predstavlja zame eno poglavitnih razočaranj zadnjih dveh desetletij.
Pa so minile še volitve v nemški prestolnici. Glavna novica je gotovo, da sta obe “ljudski stranki” skupaj osvojili “veličastnih” 39 odstotkov glasov, kar je bil še ne tako daleč nazaj zelo povprečen izplen za … Beri dalje
Volitve v sosednjih državah so zanimiv dogodek. Za Slovenijo pa so volitve na Hrvaškem še posebej zanimive (lahko tudi poučne), ker imamo skupno administrativno, kulturno in pravno dediščino. Ne glede na to, da so v … Beri dalje
Končnih rezultatov hrvaških volitev še ni, vendar je skoraj gotovo, da bo relativno večino sedežev osvojil HDZ Andreja Plenkovića. Trenutno se mu v 151-članskem saboru obeta 61 sedežev, medtem ko naj bi jih Ljudska koalicija pod … Beri dalje
Glede na pravkar objavljene rezultate vzporednih volitev so se hrvaški volivci odločili, kot so napovedovale ankete. HDZ Andreja Plenkovića z nekaterimi partnerji in široka Ljudska koalicija pod vodstvom socialnih demokratov Zorana Milanovića sta po številu … Beri dalje
Zdaj kaže celo, da bo rezultat današnjih volitev na Hrvaškem, če že ne enak, pa vsaj na moč podoben kot lani novembra. Kar pomeni, da bo sestavljanje vlade enako mučno kot leta 2015, še bolj obremenjujoče za HDZ pa je, da zanj edina pot k ohranitvi oblasti znova vodi samo preko povezave z novincem zadnjih volitev, Mostom.
Ker je bila Jugoslavija prvoborka neuvrščenosti, se je čutila še posebej povezana z zaradi apartheida zatiranim večinskim temnopoltim prebivalstvom Južnoafriške republike. Že otroci smo poznali imena Nelsona in Winnie Mandela in njunega zlobnega nasprotnika Pietra Willema Bothe. Celo pri matematiki smo reševali naloge z odstotki temnopoltega prebivalstva.
Že davno so minili časi, ko je imelo politično dogajanje v Beogradu znaten vpliv na Slovenijo. Tudi sinočnji razplet izrednih parlamentarnih volitev je za Slovenijo bolj kot ne politična zanimivost iz starejšim generacijam znanih krajev. Če ne politično, pa je Srbija gospodarsko za Slovenijo še vedno zelo pomembna.
Kar bodo katoliški vernice in verniki danes zmetali v puščico, naj bi bilo namenjeno za pomoč žrtvam vojaških spopadov na evropskem vzhodu, v Ukrajini. Pobudo za to je kot eno izmed svojih številnih presenečenj iz rokava podal papež Frančišek. Njegova ponujena roka prebivalcem ohromljene vzhodnoevropske velikanke ne bi mogla priti v bolj pravem času.
Pred dnevi je v kolumni na Časniku Peter Sušnik predstavil zagate socialne države in se zavzel za racionalizacijo servisa socialne države pri nas. Eden od komentatorjev pod člankom, je glavni usmeritvi Sušnikovega članka nasprotoval z … Beri dalje
Primarne volitve v ZDA se z evropske perspektive pogosto zdijo še najbolj podobne razvlečeni pregrešno dragi maškaradi, vendar sodijo k bistvenim komponentam politične kulture čez lužo. Ne sicer od zmeraj, kajti šele v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so na njih oddani glasovi dokončno zamenjali odločilno besedo strankarskih mogotcev pri demokratih in republikancih.
Ne pomnim, da bi običajne ljudi v srednjih letih med čakanjem na burek ali pivo kdaj prej slišal uporabljati besedne zveze, kakršni sta »kopensko posredovanje« ali »zahodna civilizacija«. Skupaj z njima in še kakšno se je na velika vrata v javni prostor v najširšem smislu vrnila beseda »vojna«.
Pojav stranke Most neodvisnih list nekoliko spominja na pojav Državljanske liste Gregorja Viranta na volitvah leta 2011. V DLGV so pomembno vlogo igrali sošolci pravniki, v Mostu bodo imeli glavno besedo kolegi zdravniki. Prgomet se je razšel s Kramarkom podobno kot Virant z Janšo. Most zahteva liberalne gospodarske reforme, je pa manj liberalen, kot je bilo moštvo okrog Janeza Šušteršiča.
Bi se soočali s »pričakovanjem barbarov«, če ne bi ljudje iz našega sveta v golem pohlepu po surovinah in delovni sili tako nespametno in stihijsko očrtavali meja, da ljudstva znotraj njih ne zmorejo živeti v sožitju? Bi bilo drugače, če ne bi kar naprej stavili na sumljive tipe v teh deželah, samo da ohranjajo svoj vpliv?
Ponovil bom ne ravno tako redko izrečeno modrost, da zunanjepolitične zgodbe pogosto več povedo o notranjepolitičnih razmerjih kot o velikem svetovnem odru, kar ne velja samo za velikanske Združene države Amerike ali Rusijo, ampak tudi za bistveno manjše države. Slovenija pač ni izjema.
Neredko slišim kakšnega od razočaranih Slovencev, da je pri nas vse tako slabo, da na slabše več ne moremo priti, pa naj si bo področje vrednotenja politika ali gospodarstvo. Dogajanje v Grčiji v zadnjih pol leta je opozorilo, da gre stanje v državi vedno lahko še na slabše. Še več, pot v večjo revščino si lahko večina volivcev celo demokratično izbere.
Lahko bi rekli, da je izid grškega referenduma tako rekoč najslabši od vseh možnih. V prvi vrsti je obdržal nad vodo dvojec Cipras-Varufakis in njuno ekipo, hkrati pa še zdaleč ni plebiscitaren, kot so si v Sirizi morda predstavljali in želeli. Vsekakor je bolj venezuelski kot sovjetski, ko bi predlog ljubljenega vodje moral dobiti 98 odstotkov. Vsaj.
Vnovičen razmah industrijskega gojenja vrhunskega športa po zgledu nekdanjih vzhodnoevropskih športnih mek, kjer so v industrijski maniri vseh dovoljenih sredstev postavili nekatere nezrušljive rekorde, je ena najnegativnejših plati prevlade ‘blatterjev’ na svetovni športni sceni. Kje je tu Slovenija? Usoda marsikatere naše športne organizacije nam da misliti, da je preprosto (športni) svet v malem.
Predsednik Rusije Vladimir Putin je označil umor Borisa Nemcova kot provokacijo in zagotovil, da bo osebno nadzoroval preiskavo. Ker so takšne in podobne nasilne provokacije tlakovale in utrdile politično kariero najvplivnejšega Rusa v enaindvajsetem stoletju, se ne morem znebiti občutka, da se Rusija vse bolj pospešeno oddaljuje od evropske normalnosti.