Lovro Šturm: Brez enega samega dokaza

PREJELI SMO. Ob razglasitvi obsodilne sodbe zoper vodjo opozicije v Republiki Sloveniji, Janeza Janšo, Zbor za republiko opozarja, da so vsi obdolženi nedolžni, dokler niso izčrpana vsa pravna sredstva oz. sodba ni pravnomočna. Sodna statistika … Beri dalje

Sodba – protiustavna in nepravilna

V zadevi Patria poznamo samo krivdorek – torej odločitev sodnice o krivdi. Ostalo so lahko le vtisi in sklepanja na podlagi javno dostopnih informacij. Ne glede na to se že zdaj kaže, da je sodba v zadevi Patria protiustavna in nepravilna. Znano je, da sodišče razpolaga in še prej tožilstvo z obsežno spisovno dokumentacijo, iz katere pa zoper Janšo ni bilo mogoče zapisati kot obtožbeni očitek nič konkretnega, ampak samo nekaj nedoločenih trditev. Ta okoliščina pri vsakem zmernem in nepristranskem pravnem strokovnjaku vzbuja vtis, da je to očitno nenavadno in da je „nekaj narobe“. Namreč – na eni strani obsežnost materiala, na drugi strani pa nobenega konkretnega očitka, ki bi označil določeni historični dogodek kot kaznivo dejanje.

Potovanje od Boscha do Goye ali čarovnice nekdaj in danes

V današnjih hitrih časih se je vsaj meni prijetno ustaviti v kakem muzeju in se potopiti v svet preteklih obdobij, v katerem so posamezne mojstrovine nastale. Te dni me je pot zanesla v Madrid in tam me koraki vedno prinesejo v Prado – muzej, da ne bo kdo kljub sicer drugačnemu sklonu pomislil na oblačila –. V tej častitljivi stavbi ob zelenem parku pa ne morem mimo Boscha in Goye. Ko sem spet opazoval Boschev triptih »Vrt zemeljskih naslad« še bolj pa pri Goyevi sliki »Veliki kozel«, sem se mahoma zavedal, da pravzaprav tokrat nisem v kaki daljni preteklosti ampak kar v sedanjosti, da pravzaprav nisem v daljnem Madridu, ampak kar v Sloveniji sredi kake sodne farse, ki jih tudi ne manjka. Zlasti Goyeva slika je temna, ne samo po barvni paleti, ampak tudi po sporočilu.

Farizejska in saducejska cerkev

    Nedeljski evangelij (Lk 7,1-10) je postregel vznemirljivo besedno dinamiko med Jezusom, rimskim (poganskim) stotnikom in judovsko množico. To impozantno dogajanje nosi večno sporočilo, da vera ni odvisna od zaslug in verske pripadnosti posameznika, … Beri dalje

Maša in spravna slovesnost v Kočevskem Rogu

VABILO. Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu bo v nedeljo, 9. junija 2013, ob 11.00, štiriindvajseta obletna maša za žrtve revolucionarnega nasilja, ki jo organizirata župnija Kočevje in Nova slovenska … Beri dalje

Peticija za odstop Masleše; podpora Janši

PREJELI SMO. V času gospodarske in socialne krize si prizadevamo, da bi državljanke in državljani Slovenije stopili skupaj, tako kot smo to že znali v prelomnih zgodovinskih časih. Žal nekatere sile čedalje bolj spodbujajo delitve, … Beri dalje

Samopreseganje in vsakdanjost

V prejšnji kolumni sem o samopreseganju, enem od temeljnih uvidov logoterapije Viktorja Frankla, pisal teoretično in na splošno. Danes želim delovanje in učinke te življenjske naravnanosti preveriti v nekaj zgodbah, ki jih iz dneva v … Beri dalje

Igor z druge strani

Z Igorjem nimava prav veliko skupnega. Kako daleč vsaksebi sta najina svetova, najbolje ponazarja dejstvo, da sva v srednji šoli tri leta gulila šolske klopi v sosednjih razredih, pa sploh nisva vedela eden za drugega. Zanj sem slišal samo enkrat ob koncu tretjega letnika, ko je dobil priložnost, da četrti letnik obiskuje v ZDA in mi tako izpred nosa odnesel tako želeno priložnost.

Ponovno so se najine poti križale šele poltretje desetletje kasneje na Siolovem Blogosu. Tudi tam je bilo hitro jasno, da sta najina svetova povsem različna. Najini zasebni življenji si nista v ničemer podobni, prav tako različni sta najini poklicni poti. Še najbolj vsaksebi sta najini svetovnonazorski in politični opredelitvi.

Malo mešano s priokusom Zagreba

Če so že po prvem krogu hrvaških lokalnih volitev nekateri govorili, da se lahko z malo domišljije imajo za zmagovalce skoraj vsi, je to po drugem polčasu še bolj res. Vsaj obe največji stranki sta zabeležili vsaka nekaj sladkih zmag in vsaj toliko grenkih neuspehov. Tako so socialdemokrati, stranka po prvem krogu precej obstreljevanega hrvaškega premierja Zorana Milanovića, gotovo najbolj ponosni na osvojitev drugega največjega hrvaškega mesta Splita. Z minimalno razliko jim ga je zagotovil Ivo Baldasar, ki je obenem prekinil vse od leta 2005 trajajočo dominacijo desnice, najprej v hadezejevski in nato v populistični podobi Željka Keruma.