Že od nekdaj so me privlačili ljudje, ki so razmišljali drugače: tisti namreč, ki so mojim mislim dodali nove dimenzije, drugačne poglede na marsikaj, s čimer so se ukvarjale moje sive celice.
Med prijatelji so zato posamezniki različnih starosti, moški in ženske, ljudje raznolikih poklicev, verskih pripadnosti in- nenazadnje – med njimi so tako levi kot tudi desni, pa tisti vmes in tisti ”brez” prepričanja…
Tudi v ”živo”- če le tako nanese- se rada srečujem, pokramljam, in če se začuti obojestranska energija- se srečanja ponavljajo. Ko se vname debata, sogovornike za omizjem ne ”motim” z neumestnimi pripombami v stilu ”ti si bedak, ker ne tuliš v isti rog”, kajti strašno me veseli, da smo v teh norih časih – vsaj nekateri – lahko poligon različnosti, da se lahko skupaj pogovarjamo na kulturen način.
Zato me – verjemite – vsakič šokira, ko opazim (pač, nisem slepa in gluha), kako zlahka nekateri (ki vsaj na papirju veljajo za pametne) hitro kažejo hrbte in gledajo vstran, če ”moje nebo ni enako modro kot njihovo”.
Tega, pri najboljši volji, ne bom mogla nikoli razumeti.
Se sploh zavedamo, kaj s tem počnemo?!
Danes se odmikamo od prijateljev, bomo takšno ”politično čistost” že jutri zahtevali od našega osebnega zdravnika? Ga bomo prej, preden napiše recept, pobarali o njegovih siceršnjih pogledih na svet in našo slovensko majhnost? Se bomo o priljubljenih političnih barvah pilota prepričali v naprej, preden bomo sedli v letalo? Na avtobus? Vlak? Bomo zahtevali partijsko izkaznico od medicinske sestre, ki nam bo- nebogljenim in bolnim- zjutraj v bolnišnici umivala rit?
Bomo začeli- če že nismo- ‘šuntati’ sosede in delali med njimi zdrahe zgolj zato, ker nam ni luštno, da nekateri med njimi gledajo v levo, drugi v desno?
Veste, kajne, da se grde reči ne začenjajo z velikimi koraki!
Začenjajo se v naših glavah in srcu, s tistimi, malodane- nevidnimi in neopaznimi dejanji – ki sicer nastajajo zaradi ovčjega nagona in nagnjena k ”biti del krdela”, ko- zaverovani v svoj prav- najprej obrnemo namrgodimo čelo, potem vržemo kamen in nazadnje vzklikamo hura, ko dotičnega, ki ga ne maramo, ta kamen pobije do smrti.
Več: blog Zarečeno
— Central Iprom oglasi – www.centraliprom.com –>
