V torek, 3. aprila 2018, se je zgodil nov pomemben korak v nastajanju knjige o Severinu Šaliju, ki jo piše prof. France Pibernik, pesnikov osebni prijatelj in sodelavec v nekdanji Mladinski knjigi v Ljubljani. Pri zbiranju … Beri dalje
V zadnjih desetletjih je v prostorih nekdanje vojašnice v Pivki zrasel vojaški muzej, kot muzejsko in doživljajsko središče, ki nastaja na območju starih italijanskih kasarn v Pivki. Osnovni cilj projekta je na podlagi bogate vojaško-zgodovinske dediščine … Beri dalje
Mimobežnost, s katero je sv. Tomaž osem dni ignoriral pričevanja svojih prijateljev, se je razblinila ob pogledu na Jezusov obraz. Njegova trma se je posušila kot jutranja rosa, njegovo volja, da bo sam nadzoroval svoje življenje je bila preustvarjena v zaupanje.
Če Kitajska še ni največja kapitalistična država na svetu, pa bo to gotovo čez nekaj let. V to me ni toliko prepričal stari – novi predsednik Ši Džinping s svojimi obeti za leto 2030, kot … Beri dalje
V začetku letošnjega leta člani gibanja Prebudimo Slovenijo ocenjevali situacijo v Sloveniji. Analiza je pokazala, kako se krščansko in demokratično usmerjeni del javnosti, ki lahko edina izpelje nujno potrebne spremembe v slovenski družbi, umika s področja politične dejavnosti. Opazna je izguba podpore, ki so jo deležne stranke slovenske pomladi očitno, saj so ji volivci vedno manj privrženi, saj vedno manj prihajajo na volitve, referendume in politična zborovanja. Ob tem pa narašča samovolja vladajočih strank politične levice, kar že resno ogroža slovensko demokracijo in svobodo. Zaradi poraznih rezultatov pomladnih strank na zadnjih državnozborskih volitvah so stranke komunističnega in socialističnega porekla dosegle dvotretjinsko večino v parlamentu, kar jim omogoča tudi tako usodne odločitve, kot je sprememba ustave.
V gibanju Prebudimo slovenijo so se zato odločili, da o teh vprašanjih spregovorijo na Zboru kristjanov in ljudi dobre volje. Zborovanju so, ki je bilo v soboto, 17. marca 2018, so dali delovni naslov Spet na razpotju. Medse so povabili dr. Franceta Arharja, p. Branka Cestnika in dr. Tomaža Erzarja, s katerimi so se predhodno dogovorili o vsebini njihovih predavanj.
Dr. France Arhar je predstavil ključne dejavnike nastanka finančne krize ter odziv svetovne monetarne politike na njen nastanek. Pri tem se posebej zaustavi pri politiki negativne obrestne mere, ki je naklonjena največjim državam dolžnicam, in spregovori tiskanju denarja. V nadaljevanju dokaj podrobno predstavi slovenski državni proračunski okvir in pri tem nakaže možne poti do finančnega okrevanja slovenskih javnih financ.
Ljudje dojemamo realnost skozi ti. miselne sheme, s katerimi si pojasnimo, zakaj na primer gredo cene bencina navzgor, zakaj so zime decembra blage, februarja pa hladnejše kot običajno, zakaj si sosed ne uredi vrta in … Beri dalje
Pred 77. leti je Nemčija na cvetno nedeljo, 6.aprila 1941, bombardirala Beograd. S tem je tudi Jugoslavija stopila v drugo svetovno vojno, čeprav se je do konca prizadevala, da ostane nevtralna.
Življenje Saše Barlič bi lahko bilo čisto vsakdanje, če se ne bi pojavila sladkorna. Staro devet let je zaznamovala za vedno. Njena družina se je najprej s težavo soočila, da je bolna, ko je bila Saša stara 11 let, je družina doživela še en šok. Sestri sta po hudi bolezni izgubili mamico, oče ženo. Sladkorna pa je počasi uničevala njeno zdravje, predvsem žile, oči in ledvice. Kot mlado dekle je morala na dializo. Kmalu zatem so ji našli novo ledvico. Težav še ni bilo konec. Zaradi slabe prekrvavitve so ji morali odrezati prste na obeh nogah. A se ni dala. Ves čas se je ukvarjala s športom in med ledvičnimi bolniki postala celo svetovna prvakinja. Po nekaj letih je ledvica začela pešati in spet je morala na dializo. Zaradi zastrupitve krvi je padla v komo. Zbudila se je brez nog. Počasi se je morala privaditi novemu življenju in nožnimi protezami, ki pa so bile slabe. Ponovno je morala na operacijo, kjer so ji spet amputirali del ene noge. Sedaj polna volje in energije čaka na nove, boljše proteze. „Z njimi bom spet športnica“, je še dejala ob koncu pogovora.
Adam Smith, utemeljitelj ekonomije kot znanosti v svoji knjigi Theory of Moral Sentiments definira moralo kot naravno danost, ki je vgrajena v vsakogar izmed nas. Morala torej ni nekaj, s čimer bi se dalo preračunavati, … Beri dalje
Janez Mihovec – Silentabor Turška nevarnost je bila v 15. in 16. stoletju v Sloveniji preizkušnja za biti ali ne biti. Kmečko prebivalstvo se je vsaj malo poizkušalo zaščiti z gradnjo protiturški taborov. Plemiški dvorec … Beri dalje
Slovenska vojska je bila ob svojem nastanku in vojni za samostojnost zmagovita zmes predanosti in znanja. Sedaj jo konkretni ljudje v miru notranje razbijajo in potiskajo do roba propada, kar je sramota in nevarnost za … Beri dalje
Na predvečer največjega krščanskega praznika, torej na Veliko soboto, so budistični menihi Šaolinci v ljubljanski Dvorani Tivoli uprizorili svoj veličastni spektakel, s katerim so prikazali tako lepoto, kot tudi duhovno in fizično moč borilne veščine, … Beri dalje
Apatičnost množice, pomanjkanje soudeležbe in kontrole s strani množice, dovoljuje razrast samopašnosti in koruptivnosti elit. Apatični človek se lahko hitro in iracionalno spreobrne v divjega človeka, nasilnega, drogiranega od neke nove fašistične ali komunistične ideje. … Beri dalje
Projekt drugi tir Koper-Divača je tipičen primer slabega načrtovanja in izvajanja javnih infrastrukturnih projektov. Pri tem projektu so bila kršena temeljna pravila projektnega vodenja. Narobe gre skoraj vse, kar je možno. Zadnji zapleti glede vprašanja, kdo … Beri dalje
Velikonočni ponedeljek je po zadnji bogoslužni reformi vsaj na Slovenskem obsojen na življenje nekakšne dvoživke. Ljudstvo ne da Emavsa Stoletja dolgo je naše pobožno ljudstvo ta dan povezovalo s potjo, celo romanjem »v Emavs«, po … Beri dalje
Boris Pahor v svoji stoletni zvestobi slovenski kulturi, jeziku, identiteti in svobodi na najboljši način simbolizira slovensko vest stoletja. Njegovo izjemno pričevanje, ki ga je ob treh obiskih na njegovem domu v Trstu posnel Jože Možina, lahko razumemo tudi kot pisateljevo oporoko Slovencem.
V drugem delu nas Boris Pahor povede v svet boja za slovenstvo in svobodo izražanja, ki je po drugi svetovni vojni. Do posnetka pogovora lahko dostopate na tej povezavi.
V drugem delu nas Boris Pahor povede v svet boja za slovenstvo in svobodo izražanja, ki je po drugi svetovni vojni potekal tudi ob močnem nasprotovanju jugoslovanskega režima in vohunjenju Udbe. Pahor se je bil ne glede na posledice vedno pripravljen izpostaviti, ko je šlo za laži in napade na osebnosti, ki jih je cenil. Postavil se je tudi za Edvarda Kocbeka, za katerega pravi, da so ga komunisti izrabili za svoje cilje. Režimu se je zameril, ko je v Primorskem dnevniku dobro ocenil Kocbekov Strah in pogum.
Drugi tak primer je bil, ko sta z Alojzom Rebulo izdala revijo Zaliv s pogovorom Edvard Kocbek – pričevalec našega časa, v katerem Kocbek spregovori o pomoru domobrancev. Sledilo je preganjanje, v katerem sta najvišjo ceno plačala Viktor Blažič in Franc Miklavčič. »Jaz se takrat, jaz se razpištolim, ko je krivica!« pravi Pahor, ko obudi spomin na takratno dogajanje.
Prepovedali so mu vstop v Jugoslavijo, čeprav se je zavzemal za narodno identiteto in je to javno izpovedoval. »Jaz sem napadel Kardelja, ker je rekel, da bodo komunisti odpravil narod,« se spominja.
Boris Pahor v nadaljevanju izraža veliko zaskrbljenost za prihodnost našega naroda: »Je treba dat v slovenske šole dijakom zavest, da so Slovenci in da imajo svojo tradicijo,« pravi in nasprotuje pritiskom, ko skušajo že omembo nacionalne zavesti vrednotiti kot nekaj slabega. Akademik Pahor izpostavlja slovenski humanizem, ki sta ga vzpostavila Trubar in Prešeren, kot močan zgled za sedanjost – od tod tudi njegovo prizadevanje, da se v besedilu slovenske himne uveljavi tisto, kar je najprej izpostavil največji slovenski pesnik: »Bog živi našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet. In potem Bog živi vse narode. Saj to je naš humanizem! Skazili smo ga med drugo svetovno vojno …« še doda Pahor.
104-letni tržaški pisatelj sklene pogovor z obžalovanjem in opozorilom, da smo Slovenci z medsebojnim ubijanjem med drugo svetovno vojno postali veliki antihumanisti: »To imamo danes, še vedno imamo v sebi, in namesto da bi se rešili in naredili neko zvezo za rešitev slovenske države, še vedno vztrajamo pri tem. To pa ni smisel Evropske unije in to ni v smislu obstoja slovenske države!«
Spomeniki, ki jih je komunistični režim postavil v spomin svojim voditeljem, bi lahko z ustreznimi obvestilnimi napisi postali zanimivi turistični produkti, ki bi jih turistične organizacije kazale tujim turistom. Nam pa ti spomeniki ostanejo v … Beri dalje
Dr. Viljem Lovše, jezuitski duhovnik s širokim razgledom, je bil gost intervjuja, ki ga je na RTV Slo dr. Jože Možina pripravil na velikonočno nedeljo. Intervjuvanec se je v tujini specializiral za področje moške duhovnosti, … Beri dalje
»Vse nas skupaj mora biti strah!« To so zadnje, a iskrene besede ministra za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča. Tako nas je minister v zadnji Tarči strašil z bančno luknjo. Ta strah zaenkrat pretresa zgolj nas … Beri dalje
Stvarjenje, učlovečenje in vstajenje so pojmi, ki presegajo človeka. O njih lahko človek razpravlja in razmišlja, a Boga bo, vsaj v osnovi, vedno čutil in doživljal v duhu lastnih medosebnih in družinskih odnosov. Vprašanje o Bogu … Beri dalje