Ljudje dojemamo realnost skozi ti. miselne sheme, s katerimi si pojasnimo, zakaj na primer gredo cene bencina navzgor, zakaj so zime decembra blage, februarja pa hladnejše kot običajno, zakaj si sosed ne uredi vrta in zakaj se pri nas politika vrti tako kot se. Miselne sheme torej niso prave razlage in nimajo nobene preverjene podlage, včasih so v popolnem nasprotju s podatki oziroma s tem, kar ljudje vidijo in doživljajo.
Taka na primer je shema, ki v nekem našem zgodovinskem učbeniku za osnovno šolo postavi v poglavje z naslovom »Prizadevanje za narodno samostojnost« kar celo komunistično vladavino po drugi vojni, čeprav se vsi dobro spominjamo, kako je bilo poudarjanje narodnega v tistem času preganjano in črtano iz političnega obzorja. Ampak shem to ne moti, ker povsem dobro živijo v iluzornem svetu lastnih »razlag«, katerih glavni cilj ni ujemanje z dejstvi, ampak opravičevanje, branjenje, zanikanje ali prikrajanje.
Sheme torej slonijo na čustvenih temeljih, so kot braniki krhkega občutka o sebi in temeljne negotovosti glede tega, da bi se izkazalo to, kar je res. Zato seveda napadi na sheme ne obrodijo sadov, pač pa rodijo, kot vidimo na vseh straneh, samo še več branjenja in napadanja. Pravi izziv za sodobno družbo je zato v tem, da svoje miselne sheme nenehno preverja v interakciji z drugimi sogovorniki, kar med drugim pomeni, da izza interpretacij razbira prave podatke in iz novic izlušči njihov pomen za svoje vsakdanje življenje. Tega tako ali tako ni veliko.
Miselne sheme desnega pola na temo prizadevanj za narodno samostojnost
Bolj konkretno nas zanima, ali se lahko v doživljanju obeh naših političnih polov najdejo sheme, ki bi jih bilo treba najprej razumeti, nato pa spraviti v obtok in tako preveriti njihovo veljavnost. Naj samo navržem nekaj teh shem na desnem polu:
- da med drugo vojno ni bilo mogoče ravnati drugače, kot se je ravnalo; kar pomeni, da se ni treba spraševati, kako so se v resnici odločali ljudje v tistih zahtevnih časih, ampak lahko še naprej ponavljamo poenostavljene črno-bele sheme v stilu »mi smo imeli bolj prav kot oni«, no, to vižo dobro poznate. Izza te sheme se odpirajo pomembna vprašanja v zvezi z vodenjem protikomunistične strani, sposobnostjo razumevanja dogodkov, sposobnostjo sodelovanja z nasprotno stranjo in še kaj;
- druga pogubna shema na desni je ti. »čakanje na storilce«, za katere se pričakuje, da se bodo skesali, vse priznali in nam dali prav; ta shema v bistvu daje prav storilcem, povzdiguje jih v osebe, ki so zmožne nositi odgovornost in imajo jasen občutek za resnico in stisko ljudi okoli sebe, medtem ko desnico utrjuje v podrejenem položaju večno nesposobne in nebogljene žrtve;
- nadaljnja shema na desnici je, da desnica ni bila poražena in se ji ni treba soočiti s nelagodjem, napakami in sramoto, ki gre vsakomur v vlogi poraženega; toda biti poražen še ne pomeni nujno biti žrtev. Gotovo so bili številni ljudje nedolžne žrtve zločinov, toda kot posamezniki, kot del neke vsiljene formacije, ali ideološkega konstrukta, medtem ko je bila desnica poraženec. Če ne ločimo poraza od ponižanja in trpljenja, se zgodi, da ne vemo, kaj bi morali premisliti in vzeti nase, kaj je odgovornost drugih in po kateri poti lahko postanemo zmagovalci. Priznati poraz pomeni iskati pot naprej, ostati v igri, kjer lahko tudi zmagaš, ostati žrtev pa je brezizhodno.
Iskreno razmišljanje o shemah je nujno za bolj sproščeno vzdušje na desnem polu
Zdaj bi se seveda lahko hitro lotili še shem na levi, toda to ne bi bilo v skladu s temeljnim spoznanjem o shemah. Sheme, ki jih tako jasno vidimo na drugi strani, še niso nujno tudi sheme, ki resnično držijo levico v oblasti in ji spodnašajo tla pod nogami. Nauk razmišljanja o shemah je, da lahko svoje sheme premaga in razgradi vsak sam, nihče tega dela ne bo opravil namesto nas. Resno in iskreno razmišljanje o shemah na desni je nujno za vzpostavitev boljšega in bolj sproščenega vzdušja na desnem polu, ki bo privlačno za vse.
