Pri spraševanjih in razmislekih, komu sedaj v tej predvolilni godlji zaupati, da bo ta žalostni slovenski voz potegnil iz blata, je potrebno nekoliko osvežiti zgodovinski spomin in spomniti na tiste, ki so narod temeljito prevarali, sedaj pa se zopet pojavljajo kot preroki. Gre za politično združbo komunističnega izvora, ki se vsakič po potrebi preoblači v nova oblačila, vedno z istim namenom – ostati na oblasti in pri privilegijih, saj jim delo tako ali tako ne gre od rok. Tako so vzgojili tudi svoje mladince. Na Slovenskem je bila t.i. levica dolgo edina popularna, to je bilo zaukazano in v medijih desetletja slavljeno kot napredno. Seveda, nasprotnike so v medvojnih in povojnih pobojih pobili, svojce zatirali in prestrašili, tisoči sposobnih rojakov so emigrirali in razen naivnežev, ki jih je režim ideološko vlekel za nos, so levico prej in sedaj podpirali predvsem tisti, ki so imeli od režima koristi in vse mogoče privilegije.
Če potegnemo črto pod komunistično vladavino kjerkoli po svetu in tudi v Sloveniji, daleč prevladuje negativna bilanca. Seveda so ti ljudje in njihovi idejni nasledniki na vodilnih položajih vsepovsod, predvsem v medijih, skrbeli, da je bila t.i. levica še popularna, a sedaj ko smo, na Primorskem pravimo – na nagi riti, je vsakemu jasno, da je farbanja konec. In to, da je Milan Kučan izbral kapitalističnega pridobitnika Jankoviča za voditelja levice dokončno dokazuje, da niti komunistom za levo politično strujo nikoli ni bilo mar, sedaj so to tudi nehali skrivati. S komurkoli, magari s hudičem bi se povezali, da le ne pride Janša na oblast. Le zakaj? Zato ker bi slabo vodil vlado? To ne bi držalo, napadajo ga zato, ker lahko edini ogrozi njihove dolgoletne pozicije in privilegije o katerih še premalo vemo.
Tako razumevanje razmer, kot ga opisujem, izvira iz poznavanja zgodovine ter iz lastnih izkušenj in spoznanj, ki jih bom omenil. Že več kot 80 let sem na svetu in vidim, kaj se dogaja in kako se prevare ponavljajo. Državljanska vojna, ki so jo sprožili v času okupacije pod krinko osvobodilne vojne in seveda komunistično vladanje po vojni, ki nas je gmotno in moralno odmaknilo od Evrope – vse to je prineslo narodu veliko nesrečo. Pomorili so del elite slovenskega naroda, številne ugledne osebnosti, po vojni pa je zavladal lumpen proletariat, na vodilna mesta so prišli partijski aparatčiki, pogosto predvojni faloti in delomrzneži, ki so imeli med vojno ali po njej krvave roke. In taki so vladali, ni čudno da smo daleč zaostali za bivšimi fašisti in nacisti, posebej z Italijani smo bili pred vojno na višji stopnji gospodarskega in kulturnega razvoja.
Z lažjo in propagando, s katero so prevarali ljudi in jim obljubljali pravičnejšo družbo, so izvedli revolucijo in na podoben način so varali tudi volivce v zadnjih dvajsetih letih. Spomnim se povojne propagande »Davek bo v svobodi tako nizek da ga boš plačal z enim jajcem« . Naš sosed iz Dobravelj je že takrat pripomnil: »ja, če bo to jajce strašno veliko.« Naši narodnozavedni fantje, ki so se znašli v partizanih niso bili za komunizem ampak za narodovo osvoboditev. Marsikateri, ki je videl, kaj je za OF je od tam pobegnil in še več bi jih to storilo, če bi lahko oz. če se ne bi bali za maščevanje nad svojimi domačimi.
Vedeti moramo, da slovenskih komunistov narod prav nikoli ni zanimal, bili so internacionalistično usmerjeni zato pa so v slovenske partizanske enote rinili Italijane čeprav je bilo to v nasprotju s slovenskimi nacionalnimi interesi. Ti Italijani se niso nikoli borili za slovensko zemljo, za slovenski Trst ali Gorico. A komunistom je bila pomembnejša širša propaganda kot pa narod. Že, če bi se po zasedbi Trsta civilizirano obnašali, bi bila možnost, da ga obdržimo, saj je bil obljubljen Kraljevini Italiji, ko se je obrnila proti Nemčiji, tako pa, po boljševističnem pobijanju in ropanju po mestu, zaveznikom ni preostalo drugega, kot da so partizane zapodili ven, ne kot zaveznike, ampak kot bando. Zaman je bila žrtev več tisoč partizanov, ki so padli v bojih za Trst. Vsa ta 40 dnevna komunistična oblast v Trstu je bila močan adut za italijansko stran in je še danes – na škodo Slovenije in našim Slovencem, ki so ostali za mejo.
Kako neverjetno blizu sta si bila v vojni nasprotni ideologiji, fašizem in komunizem, želim osvetliti s primerom, ki mi ga je zaupal partizan iz Goriških Brd. Ob neki priložnosti je videl, kako se je vaški fašistični ovaduh pojavil v partizanskem taborišču in se zaupno pogovarjal s partizanskimi oficirji pred njihovo barako. To ga je zelo prizadelo. Ko je odšel, je pristopil k oficirjem in jim ogorčen povedal, da je to nevaren človek, ki je vedno delal za fašiste. Komisar med njimi mu je ostro odvrnil: »To tebe nič ne briga. Je bil fašist in bo tudi dober komunist, kar ti ne boš nikoli!« Znanec je utihnil in se umaknil. Spoznal je resnico, ki velja še danes.
V svojem jedru je komunizem brez vsake časti in pripravljen žrtvovati karkoli, nešteto človeških življenj, za dosego ideoloških ciljev tudi lastno državo. V tem je še najbolj podoben sodobnemu islamskemu terorizmu, še prej nacifašizmu. Spomnimo se samo časa ob napadu na Jugoslavijo. Slovenski komunisti so takrat držali z Nemci proti svoji državi. Moj stric Mirko Kavčič, Tigrovec, mi je pripovedoval, kako so komunisti ob zasedbi Maribora paradirali po ulicah z Nemci. Angelo Vode so vrgli iz partije leta 1940, ker se ni podredila sodelovanju med Stalinom in Hitlerjem, o značaju partijcev piše Albert Svetina Erno. Bana Natlačena, ki je dal uničiti kartoteke komunistov svojih političnih nasprotnikov, da ne bi prišle v roke okupatorju, so ob prvi priložnosti ubili. V vojno pa so stopili, ne takrat, ko je bila domovina napadena, ampak takrat, ko je bila napadena Sovjetska zveza, dotedanja Hitlerjeva zaveznica. To pišem zato, da bi lažje razumeli naravo razmišljanja in sprevrženo logiko komunizma, ki je še danes v marsičem prisotna v udbovskem ozadju, ki očitno obvladuje tisto, kar naj bi bila slovenska levica. Seda je še svojo levo fasado prodala v krčevitemu boju za oblast.
Imam tudi lastno izkušnjo. Zaprt sem bil v koncentracijskem taborišču kot politični zapornik po vojni. Kot mlad fant, ki sem spoznal vojno, nasilje fašizma in nacizma, sem bil pretresen nad tem, kako so mučili, stradali in poniževali poštene in ugledne ljudi, ki so jih dobili v svojo pest. To so bili predvojni podjetniki, uspešni kmetje, intelektualci, duhovniki. A so ti brutalneži osvoboditelji, sem se vprašal takrat? Seveda ne, satansko zvesti ruskemu boljševizmu so storili vse in več, da bi ustregli svojim gospodarjem in vzornikom.
Zato je tudi njihova v vloga v osamosvojitvi na moč zapoznela. Najprej so se z vsemi štirimi upirali demokraciji in osamosvojitvi, ko so videli, da slovenski narod želi oboje in bodo odšli na smetišče zgodovine, so zamenjali kožuh in se potuhnili, da bi, ko smo dobili lastno državo, znova aktivirali svoje privilegije in nakraden denar. Še huje; prej so nam vladali ideološko in v nesrečnem komunističnem sistemu, v katerem so hirale prav vse države na svetu, po letu 90 pa so se prav ti in njihovi nasledniki z nepošteno pridobljenim premoženjem ob uničevanju podjetij prelevili v kapitaliste. Za prikrivanje svojega početja so vedno uporabljali neverjetno propagando, najprej so nasprotnika diskreditirali in potem likvidirali, tudi fizično, kot so znali povedati partijski veljaki. Milan Kučan je govoričil o slovenskem nacionalnem interesu, kje je ta sedaj? So zanj poskrbeli v Forumu 21? Kaj vse so v skoraj 20 letih trobili o Janezu Janši, zanje ni bil problem polaščanje družbene lastnine, delavci na cesti, suženjsko izkoriščanje delovne sile iz nekdanjih republik, nesramno bogatenje njihove elite… ne, ampak Janez Janša. Laž in prevara na daljši rok vendarle ne moreta prevladati.
Ko takole gledam, berem in poslušam, kaj se dogaja v zadnjem obdobju v našem prostoru, se bojim, da bi zadrti komunisti še danes, če bi se iz kakršnihkoli razlogov obudile okoliščine, počeli isto kot so leta 1945, saj smo ob odprtih jamah in breznih, ki pričajo o strašnih zločinih in zločincih dobili nazaj Titovo cesto. K sreči je zablodo vendarle prepovedalo Ustavno sodišče. Vendar ali ti ljudje, predlagatelji, pri polni zavesti tolerirajo titoistične zločine v Rogu, Hudi jami…? Vaclav Havel, disident, cenjen literat in bivši češki predsednik je ocenil, da je komunizem mednarodna zločinska organizacija, to je eno od spoznanj, ki ga je v luči kameleonskih prizadevanj naše t.i. levičarske elite potrebno upoštevati tudi v luči slovenske prihodnosti.
Foto: Moj forum
