Vladni predlog zakona o fiskalnem pravilu je poskus, kako obiti ustavo in ustvariti prostor za manj odgovorno proračunsko politiko.
Pred letom in pol so poslanci v ustavo dodali določbo, da morajo biti državni proračuni srednjeročno izravnani brez zadolževanja – vendar vse do danes niso sprejeli zakona, s katerim bi predpisali, kako se to ustavno pravilo izvaja v praksi. Žal tudi novi vladni predlog ni rešitev, saj je slabši od prejšnjih in bi ga morali gladko zavrniti.
Preden se lotimo napak vladnega predloga, naj za lažje razumevanje na kratko pojasnim logiko v ustavo zapisanega fiskalnega pravila. Pravilo zahteva, da mora država svoje izdatke pokriti s prihodki in ne z zadolževanjem. Vendar ni treba, da se tega drži vsako leto, ampak “srednjeročno”. To ji daje možnost, da se v gospodarsko slabih letih zadolži in z dodatnimi izdatki spodbuja okrevanje gospodarstva. Vendar mora, ko se razmere izboljšajo, ustvariti proračunski presežek in prihranke porabiti za odplačilo dolgov, da se zadolženost ne bi trajno povečala.
Izvedbeni zakon bi moral natančneje določiti izvajanje ustavnega pravila: koliko največ se lahko država zadolži v slabih letih, kako se to mejo izračuna, kako dolgo je srednjeročno obdobje, v katerem se morajo prihodki in izdatki izravnati, kdo nadzira, ali vlada in državni zbor spoštujeta ustavno pravilo, in kaj se zgodi, če ga kršita.
Kaj so torej napake vladnega predloga izvedbenega zakona?
Nadzor ne bo učinkovit
Spoštovanje pravila bo nadziral fiskalni svet kot neodvisen državni organ. Tekoče bo ocenjeval, ali so predlogi proračunov in njihovo izvrševanje skladni z ustavnim načelom srednjeročne uravnoteženosti.
Toda po vladnem predlogu ocene in priporočila fiskalnega sveta ne bodo obvezujoče. Če bo svet ugotovil, da proračun odstopa od fiskalnega pravila, bo o tem obvestil vlado, državni zbor in javnost. Vlada bo morala zavzeti stališče do te ocene in bo lahko predlagala ukrepe za odpravo prevelikega primanjkljaja. Lahko jih bo predlagala, ne pa morala predlagati!
Vlada in državni zbor se bosta torej lahko na ugotovitve fiskalnega sveta preprosto požvižgala – in se tudi bosta. Ali pa morda mislite, da bo vlada po negativnem mnenju fiskalnega sveta malo zardela, pogledala v tla in rekla: ups, pa smo se res zmotili, še dobro, da nas na to kdo opozori? In nato predlagala ukrepe, s katerimi bi svojo napako priznala in odpravila? Ne, če bi šlo tako preprosto, potem fiskalnega pravila v ustavi sploh ne bi potrebovali.
Vladni zakon torej fiskalni svet iz strogega nadzornika degradira v prijaznega svetovalca, katerega ocene in priporočila bodo vredna toliko, kot so vredne besede vsakega profesorja, ki ima med predavanji pet minut časa za dajanje izjav različnim medijem. Dejansko moč fiskalnega sveta vlada znižuje tudi s predlogom, da bi bil za polni delovni čas lahko zaposlen samo njegov predsednik, ne pa tudi člani. Pa tudi predsednik samo lahko, ne pa moral biti!
Evropska pravila bodo pomembnejša od domačih
Da bi bila zadeva še bolj boleča, vladni predlog natančno predpisuje, kaj se zgodi, če evropski svet ugotovi, da ne spoštujemo pravil evropskega proračunskega pakta. Finančni minister mora takoj ustaviti izvrševanje določenih izdatkov proračuna, vlada pa mora v treh mesecih pripraviti ukrepe za izvedbo evropskih priporočil. Mora, ne lahko!
Skratka, če bo slovenski nadzorni organ ugotovil, da vlada in državni zbor kršita ustavo, se bosta na to lahko požvižgala. Če pa bo evropski nadzorni organ ugotovil, da kršimo evropska pravila, pa bosta morala takoj in učinkovito ukrepati.
Proračun bo lahko srednjeročno neuravnotežen
Ekonomisti kot mero uravnoteženosti proračuna uporabljamo tako imenovani strukturni saldo. Proračun je srednjeročno uravnotežen takrat, ko je strukturni saldo izravnan ali v presežku.
Toda vladni predlog tega ne zahteva. Zahteva samo, da je strukturni saldo skladen s pravili Pakta za stabilnost in rast. Po teh pravilih pa je dopustno, da imajo države pod določenimi pogoji tudi negativen strukturni saldo.
Vladni predlog torej dopušča državi, da si kot srednjeročni cilj postavi strukturno neuravnotežen proračun. To je skladno z evropskimi pravili, je pa v očitnem nasprotju z določili slovenske ustave.
Zadolženost države se bo lahko povečala
Namen ustavnega pravila je preprečiti trajno naraščanje zadolženosti države. To se zagotavlja s tem, da mora država ob dobrih gospodarskih razmerah ustvarjati proračunske presežke, ki se bodisi prihranijo za financiranje primanjkljaja v slabih časih bodisi porabijo za odplačilo dolgov iz preteklosti.
Vladni predlog dopušča odstopanje od tega načela. Tiste državne institucije, ki nimajo dolga, bodo svoje presežke namesto za ustvarjanje prihrankov lahko porabile za investicije. To pomeni, da bo ob naslednji gospodarski krizi, ki bo znižala proračunske prihodke, država imela na voljo manj rezerv iz dobrih let in se bo morala toliko bolj zadolževati. Takšno ravnanje lahko pripelje do trajnega naraščanja dolga.
Več lahko preberete na PlanetSiol.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
