Tisti, ki so se veselili, da je MDS priznal nespametnost varčevanja in da to napoveduje večje spremembe v pogojih, ki jih bo postavljal državam v programih pomoči, bodo morali priznati, da so poročilo prebrali narobe (oziroma ga sploh niso).
Poročilo Mednarodnega denarnega sklada o učinkih prvega programa pomoči Grčiji je zanimivo branje. Predvsem zato, ker v njem ne boste našli prav veliko tistega, o čemer so domači in tuji mediji poročali, da naj bi v njem pisalo. Recimo, trditev, da naj bi MDS v poročilu priznal, da je bil »prvi reševalni paket trojke neuspešen, ker je trojka podcenila negativni vpliv ukrepov na gospodarstvo«, ki so jo po STA povzeli domači mediji, STA pa jo je najbrž po tujih, je popolna neumnost.
Napačne razlage poročila niso naključne niti nepomembne. So znamenje vse večjega splošnega ogorčenja nad »politiko varčevanja« in dolgotrajnostjo reševanja gospodarske krize. Ustvarjajo navidezno »dejstveno« podlago za popoln obrat ekonomske politike, ki pa bi razmere samo še poslabšal. Poglejmo si torej, kaj je na stvari.
Se je MDS res pokesal zaradi varčevanja?
Nikakor. Na vprašanje, ali bi moralo biti uravnoteženje javnih financ bolj postopno, poročilo povsem nedvoumno odgovarja nikalno. Če bi bilo zmanjšanje primanjkljaja počasnejše, se rast javnega dolga Grčije med trajanjem programa pomoči sploh ne bi ustavila, države območja evra pa bi morale močno povečati znesek finančne pomoči. Prvo je bilo nesprejemljivo iz ekonomskih, drugo pa iz političnih razlogov.
Prav, boste rekli, toda ali je MDS potem vsaj priznal, da bi morali manj varčevati in bolj dvigovati davke? Ne, tudi tega ni storil. Nasprotno, poročilo ugotavlja, da je bila z dvigi davkov dosežena približno polovica zmanjšanja primanjkljaja, in ocenjuje, da je bilo to pretirano, saj je presežni primanjkljaj skoraj v celoti nastal zaradi prehitre rasti izdatkov.
Se je MDS pokesal zaradi recesije v Grčiji?
Tudi to ne. Poročilo priznava, da so bile napovedi gospodarske rasti preveč optimistične, ker niso dovolj upoštevale negativnega učinka ukrepov za zmanjševanja primanjkljaja in ker so pričakovale hiter pozitiven učinek strukturnih reform. Vendar hkrati tudi opozarja, da za velik upad bruto domačega proizvoda niso krivi samo proračunski ukrepi, ampak vsaj toliko tudi neizvedene reforme za povečanje konkurenčnosti, politična in družbena nestabilnost ter izjave o možnem izstopu ali izključitvi Grčije z območja evra.
Već: Finance
