J. Janša za TVSlo3: O “šlagerju” levih vlad

Realne razmere nam govorijo, da letos nekih prebojev ne bomo naredili, jasno pa je, da se moramo zadolžiti, pravi predsednik SDS-a Janez Janša.

Uvodoma je Janša v pogovoru za TV Slovenija 3 izpostavil, da razen sprememb ustave (zlato pravilo, omejitev referenduma) letos nismo dosegli nekih pomembnih prebojev. Poudaril je, da prihodnje leto potrebujemo za okoli pet milijard evrov svežega kapitala. Potrebe po tem kapitalu niso bile še nikoli tako velike, kot bodo prihodnje leto, ko zapade veliko dolgov, je dejal.

Zato imamo dve možnosti: lahko se zadolžimo po šest- ali sedemodstotni obrestni meri na mednarodnih finančnih trgih ali pa zaprosimo za pomoč mehanizem ESM-ja. Tu so obresti manjše, okoli enega odstotka, je dejal Janša.

Prihodnje leto bomo tako prišli z osmih na skoraj 30 milijard evrov javnega dolga. Denar si moramo izposoditi v vsakem primeru, vprašanje je le, po kakšni obrestni meri. “Če se morate odločati med sedmimi odstotki ali pa enim odstotkom, se verjetno ni treba vprašati, kaj boste izbrali,” je pojasnil, zakaj misli, da bo Slovenija morala zaprositi za pomoč.

Globoko nezaupanje Frankfurta

Glede stresnih testov je Janša dejal, da jih je ECB naročil predvsem zato, ker vlada globoko nezaupanje do podatkov, ki prihajajo iz Slovenije. Zato smo bili prvi, kjer se ti testi izvajajo, čeprav formalno še nismo v programu ESM-ja.

Napoved nadaljevanja padanja BDP-ja v gospodarskem smislu ni velika težava, je pa v političnem smislu, saj bi lahko Slovenija postala šesta država iz evrskega območja, ki bi potrebovala pomoč in bi bila tako pred prihajajočimi evropskimi volitvami argument tistih, ki pravijo, da protikrizni mehanizmi ne delujejo.

Da so se izvedli prav v tem času, je po mnenju prvaka opozicije v ozadju razlog to, da so bile septembra nemške parlamentarne volitve in Nemci niso želeli razpravljati o tem, da ukrepi za izhod iz krize ne delujejo in da ima evroobmočje še šestega bolnika.

Na vprašanje, zakaj se niso lotili sanacije bančne sanacije, je odvrnil, da so se je, ampak niso želeli moralnega hazarda špekulantov, pri tem je navedel Hermana Rigelnika, Darija Južno in Alenko Žnidaršič Kranjc, prenesti na davkoplačevalce. Prav tako se ni strinjal z mnenjem Alenke Bratušek, da se slovensko gospodarstvo začenja postavljati na noge.

Poudaril je, da vlada že eno leto zaustavlja klasifikacijo državnih naložb in se s tem izmika eni glavnih zahtev IMF-a – privatizaciji. Namesto 100 ali 300 državnih podjetij se je na seznamu znašlo le 15 podjetij. Na vprašanje, katera podjetja pa bi se torej morala znajti na seznamu, ni konkretno odgovoril. Odvrnil je le, da tista, ki v tem času niso toliko izgubila cene.

Zakon je, holdinga ni

Povezano s privatizacijo je okrcal tudi še vedno nastajajoči državni holding, za katerega je zakon že sprejet, a še vedno ne obstaja. Obregnil se je tudi ob predlog proračuna, kjer je trditve, da je razvojno naravnan, označil za “šlager levih vlad”. Ponovil je, da proračun ni razvojno naravnan in da bo le dodatno osiromašil podeželje.

Prepričan je, da zgolj navijanje davkov na prihodkovni strani ne deluje, saj se zmanjšuje kupna moč, velik davek od majhne osnove pa prinese manj kot manjši davek od velike osnove. “Davki morajo biti previdno uvedeni in morajo biti filigransko umerjeni.”

Glede odpuščanja javnih uslužbencev ponovno ni konkretno odgovoril, koga bi bilo treba odpustiti. Pojasnil je le, da je bilo pred 17 leti potrebnih 40.000 ljudi manj, ki so morali narediti več, in da je preveč administrativnih delavcev. “Poglejte samo ta zavod, v katerem snemava tale intervju … Tu ne govoriva o 40 odstotkih, ampak vsaj o 80 odstotkih viška. In vaš zavod ni edini,” je dejal. Ob tem je dodal, da je njegova vlada pripravila načrt racionalizacije javnega sektorja, ki pa ga je aktualna vrgla v smeti.

Znova je na muho vzel tudi, po njegovih besedah, privilegirane pokojnine, ki jih je po njegovih besedah med 25.000 in 30.000. Zdi se mu nepošteno, da bi se posegalo v pokojnine tistih, ki so zanje delali vse življenje, nekateri pa imajo celo višje pokojnine od povprečnih na račun določenih privilegijev.

Več: MMC RTVSLO